Attitutes of Parents in the Porabje Region towards the Slovene language

  • Katalin Munda Hirnök
Keywords: Hungary, Porabje, Slovene minority, Slovene language, attitudes towards language

Abstract

According to the data acquired within the research project Attitudes of parents in the Porabje region towards the Slovene language, bi- and multi-lingualism, despite relatively favourable institutional regulation of minority language following the change of political system in Hungary after 1990, sociolinguistic variables (perception of mother tongue, self-evaluation of language command, communication) for assessing trends of dropping and preservation of the Porabje dialect/Slovene language are worsening as compared to results of the past research studies. However, it is necessary to mention that respondents’ attitudes towards Slovene language are positive, the majority seeing language as an advantage in terms of professional success, as a factor of ethnic affiliation and as the language of one’s neighbour. Parents consider command of Slovene language important for their children.


Respondents’ answers to the open question why parents don’t communicate with their children in the Porabje dialect/Slovene language at home provide a convincing description of the reasons having brought about the present situation when the Porabje dialect is considered endangered. That is why with the revitalization of the Porabje dialect/Slovene language special attention will have to be dedicated to respondents – parents, among who there are only 38.8% that have a good or medium command of the Porabje dialect, and only 20,9% with good command of literary Slovene, although the majority of the respondents (64%) declared themselves as Hungarians, and only a quarter (25,4%) for Slovenians and Hungarians, and 7,5% for Slovenians.

A change in the attitude towards minority languages on the part of Slovene community members can in future be due to the planned measures of the Hungarian government (modification of the high schools enrollment decree). According to the document from 2020 on only those secondary school students will be admitted to the first degree or complete university study that passed at least one language examination B2 and at least one graduation examination at the higher level. According to the Porabje weekly, it will be a privilege for minority children to be able to pass exam from their mother tongue (as foreign language) which they started learning as small children already, from kindergarten to the secondary school graduation (Sukič: 2017, 2).

Downloads

Download data is not yet available.

References

Bernjak, E. (2008): Opuščanje manjšinske materinščine in identitete v dvojezičnih skupnostih ob slovensko-madžarski meji. V M. Slavinec (ur.): Zgodovinska identiteta sveta ob Muri: 49—53. Murska Sobota: Pomurska akademsko znanstvena unija.
Bernjak, E. (2012): Etnolingvistična revitalizacija manjšine na Madžarskem. Anali PAZU, 2 (2): 103107.
Domej, T. (2015): Družina, šola, večjezičnost. V M. Kuchling (ur.): Slovenščina – živ jezik v družini in javnosti: Prispevki s posveta 14. 11. 2014 v Katoliškem domu prosvete v Tinjah, Koroška: 5569. Celovec: Iniciativa Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch, Krščanska kulturna zveza.
Győri-Nagy, S. (1987): Kétnyelvűség-dinamika Felsőszölnökön. V L. Arday, R. Joó in G. Tarján (ur.): Magyarok és szlovénok: 543—570. Budapest: Állami Gorkij Könyvtár.
Just, F. (2009): Porabje. Murska Sobota: Franc-Franc; Društvo Argo.
Kovács, A. (2007): Številčni razvoj Slovencev v Sombotelu, Budimpešti in Mosonmagyaróváru v luči statističnih podatkov in pričevanj intervjuvancev = A Szombathelyi, Budapesti és Mosonmagyaróvári szlovének számának alakulása a statisztikai adatok és a megkérdezettek válaszainak tükrében. Etnologija Slovencev na Madžarskem, 5: 41—73.
Kovács, A. (2016): Demografsko praznjenje obmejnega, narodnostno mešanega območja v Prekmurju v dvajsetem stoletju — primer dvojezičnih naselij v občini Moravske Toplice. V D. Grafenauer in K. Munda Hirnök (ur.): Raznolikost v etničnosti: izbrani pogledi. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Madžari zelo slabo govorijo tuje jezike (2017). Porabje, 27 (25): 7.
Mukič, D. (2016): V predšolsko jezikovno vzgojo vključiti tudi starše. Porabje, 26 (10): 3.
Munda Hirnök, K. in Medvešek, M. (2016): Čezmejna mobilnost porabskih Slovencev. Traditiones, 45 (3): 91113.
Munda Hirnök, K. (1992): Vzroki in razvoj poljedelskega zaposlovanja med porabskimi Slovenci. Razprave in gradivo, 26/27: 238—248.
Munda Hirnök, K. (2009): Porabski Slovenci in čezmejno kulturno sodelovanje  stanje in perspektive. V I. Popov (ur.): Slovenski mikrokozmosi  medetnični in medkulturni odnosi: 20. Slovenski slavistični kongres: zbornik predavanj: 307323. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
Munda Hirnök, K. in Novak Lukanovič, S. (2016): Slovenščina v Porabju: stopnja vitalnosti. V D. Grafenauer in K. Munda Hirnök (ur.): Raznolikost v etničnosti: izbrani pogledi, 192219. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Nećak Lük, A. (1998): Jezik in etnična pripadnost v Porabju. V A. Nećak Lük in B. Jesih (ur.): Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru I: izsledki projekta. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
Nećak Lük, A. (2008): Oris jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v panonskem prostoru na dveh tromejah. V V. Klopčič in A. Vratuša (ur.): Živeti z mejo, Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah: zbornik referatov na znanstvenem posvetu v Murski Soboti, 9.11. novembra 2007 (Narodne manjšine, 6): 5173. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za narodnostna vprašanja.
Oglas/Hirdetés (2017). Porabje, 27 (11): 12.
Perger, V. (2009): Vloga porabskega narečja pri ohranjanju narodnostne identitete v Porabju na Madžarskem. V I. Popov (ur.): Slovenski mikrokozmosi  medetnični in medkulturni odnosi. 20. Slovenski slavistični kongres: zbornik predavanj: 343356. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
Perger, V. (2015): Jezik manjšine – živ jezik v družini in javnosti danes in jutri (Tudi v Porabju?). V M. Kuchling (ur.): Slovenščina – živ jezik v družini in javnosti: Prispevki s posveta 14. 11. 2014 v Katoliškem domu prosvete v Tinjah, Koroška: 8389. Celovec: Iniciativa Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch, Krščanska kulturna zveza.
Perger, V. (2016/2017): Slovenščina v Porabju: narodnostno šolstvo v Porabju na Madžarskem in položaj slovenskega jezika v njem. Signal: das Magazin der Sloweninnen und Slowenen in der Steiermark: 173177.
Perger, V. (2017): Evalvacija strokovnega dela pedagoških asistentov. Porabje, 27 (27): 3.
Piko - Rustia, M., in dr. (2011): Dvo- in večjezičnost v družini: 12 spodbud za sožitje v družini = Zwei- und Mehrsprachigkeit in der Familie: 12 Impulse für Sprachenvielfalt der Familie. Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva družba.
Portfolio. Dostopno prek: http://www.portfolio.hu/users/elofizetes_info.php?t=cikk&i=190226 (11. 8. 2017).
Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 20142018 (2013). Uradni list RS, št. 62/13.

Rosszul járnak a fevételizők: 2020-tól sokkal nehezebb lesz bekerülni egyetemre.
Dostopno prek:
http://eduline.hu/kozoktatas/2017/9/19/2020_erettsegi_kormanyrendelet_HWQ1F8 (25. 9. 2017).
Sukič, M. (2017): Več jezikov znaš, več veljaš? Porabje, 27 (38): 2.
S kravo Cifro na kmetijo (2017). Porabje, 27, (22): 3. (Zapisali: vzgojiteljici asistentki: Andreja in Romana.)
S kravo Cifro na kmetijo (2017). Porabje, 27 (26): 12. (Zapisala: vzgojiteljica Romana.)
Zupančič, J. (1999): Slovenci v Avstriji = The Slovenes in Austria. Ljubljana: Inštitut za geografijo = Institute of Geography.
Zupančič, J. (2003): Čezmejne dnevne migracije v slovenskem obmejnem prostoru. Razprave in gradivo, 43: 68—111.
Published
2017-12-30
How to Cite
Munda HirnökK. (2017). Attitutes of Parents in the Porabje Region towards the Slovene language. Slovenščina 2.0: Empirical, Applied and Interdisciplinary Research, 5(2), 33-63. https://doi.org/10.4312/slo2.0.2017.2.33-63