• Prepričevalna moč sodobnega političnega in medijskega diskurza
    L. 14 Št. 1 (2020)

    Današnji čas je prinesel pomembne spremembe v načinu, kako komuniciramo drug z drugim. Tehnološki napredek in razmah družbenih medijev sta vplivala tako na informativne medije kot na sodobni politični prostor, kar ima pomembne posledice za politični govor. Vloga družbenih medijev v politični komunikaciji se je povečala, saj politiki čedalje bolj neposredno komunicirajo z javnostjo brez posredništva tradicionalnih medijev. Poleg tega je čedalje bolj pod vprašajem nevtralnost osrednjih medijev pri poročanju, saj so vedno bolj odvisni od oglaševanja in tako pod posrednim ali neposrednim vplivom različnih korporativnih ali državnih sponzorjev. Tako smo se znašli v času, ko vse več ljudi informacije pridobi v družbenih medijih, medtem ko so izrazi dezinformacija, lažne novice, postresničnost, sovražni govor in teorije zarote postali vsakdanji del govora. V novem javnem prostoru komunikacije se pogosto zgodi, da je to, kar kdo dojema kot teorijo zarote, za koga drugega resničnost, da so to, kar kdo dojema kot dejstva, za koga drugega lažne novice, in da je to, kar kdo dojema kot sovražni govor, za koga drugega svoboda govora.

  • Prostor
    L. 13 Št. 2 (2019)

    Izhodišče tematske številke Prostor je inventarizacija trenutnega stanja v humanistiki in družboslovju več desetletij po t. i. prostorskem obratu, ki je v ospredje znanstvenih raziskav postavil kategorijo prostora. Kako so zamisli Lefebvra, Foucaulta, Augéja, Bahtina, Lotmana, de Certeauja, Westphala in drugih, ki so se že trdno zasidrale v teoretskem ustroju, prispevale k razvoju posameznih humanističnih in družboslovnih znanosti? Kakšen vpliv in kakšno težo so imele? V kolikšni meri je na tej osnovi prišlo do spremembe percepcije prostorskih izkušenj? In kakšni so današnji pristopi k raziskavam prostora v različnih vedah? Prispevki, zbrani v tem tematskem sklopu, se ukvarjajo z zaznavanjem prostora in razumevanjem prostorskih konceptov, z upodabljanjem, kreiranjem in strukturiranjem prostora ter s pomenom prostorskih izkušenj za znanstvene, umetniške in družbene prakse. Preučujejo oblike kreacije, inscenacije in reprezentacije prostora v različnih historičnih, medijskih in socialnih kontekstih, pri čemer segajo od teoretske refleksije do analize konkretnih prostorov in njihovih upodobitev.

  • Spomin, II
    L. 13 Št. 1 (2019)

    Avtorji prispevkov, zbranih v pričujoči tematski številki revije Ars & Humanitas, k spominu pristopajo kot k fenomenu, ki je skupen posameznikom in skupinam. Zanima jih kot proces mišljenja, umeščen v sedanjosti, ki pa hkrati bogati preteklost z izkušnjami in oblikuje prihodnost. Posebne pozornosti so deležni najrazličnejši artefakti, tako predmeti kot kraji, ki služijo kot spodbujevalci spominjanja na individualni ali kolektivni ravni. Preteklost, katere podobo naj bi pomagali vzpostavljati, je vezana na različne udeležence, od posameznikov, družin in strokovne skupnosti do nacije, kar se odraža v zbranih prispevkih.

  • Spomin, I
    L. 12 Št. 2 (2018)

    Ko je bilo objavljeno vabilo za sodelovanje v tematskem bloku »Spomin« revije Ars & Humanitas, se je izkazalo, da je tema usidrana v mnogih osebnih in raziskovalnih vsebinah. Že iz poslanih predlogov oz. povzetkov in toliko bolj iz zdaj objavljenih študij je očitno, da je tema problemsko močna, je univerzalna, vprašanje spomina pri nekem avtorju je tudi dilema avtorja oz. avtorice študije.
    Približno 40 prejetih prispevkov presega običajen obseg revije, zato se je uredniška skupina odločila, da jih razdeli v dva zvezka. Kljub temu je treba imeti pred očmi celoto vseh študij, ker se vsebine, izhajajoče iz literarnih, filozofskih, umetnostnih, družbenih, heritoloških in drugih vidikov, povezujejo. V tem zvezku so prispevki osredotočeni na povezavo s polji filozofije, književnosti ter spomina in pozabljenja.

  • Nasilje: njegove interpretacije in reprezentacije
    L. 12 Št. 1 (2018)

    Tematska številka revije Ars & Humanitas, ki je pred vami, obravnava tematiko nasilja, s posebnim poudarkom na vprašanjih, povezanih z različnimi interpretacijami in definicijami nasilja – torej z osrednjim vprašanjem, kako v okviru družboslovnih in humanističnih disciplin razumemo nasilje in kako ga definiramo. Tematska številka se tako dotika vprašanj kontekstualizacij določenih oblik nasilja (spolno nasilje, nasilje nad ženskami), reprezentacij nasilja v sodobnem času, v umetnosti in kulturi (literatura, likovna umetnost) ter vprašanj nasilja in šole. Zlasti slednje se zdi izrednega pomena, saj je eno ključnih vprašanj, povezanih z uspešnim bojem zoper nasilje, vprašanje ozaveščanja, ki naj se prične že v zgodnjem otroštvu. Napredek v širši družbi je mogoče doseči le z vzgojo, ki prek različnih tehnik učenja in metod dela spodbuja empatijo do sočloveka in podaja ustrezna znanja o tem, kaj je nasilje in kakšne so njegove posledice. V tematski številki smo se želeli razpravi o nasilju približati na interdisciplinarno znanstveni način.

  • Latinska Amerika: Družbenozgodovinski, literarni in jezikovni vidiki
    L. 11 Št. 2 (2017)

    Letošnja druga številka revije za umetnost in humanistiko Ars & Humanitas je posvečena Latinski Ameriki ter njenim družbenozgodovinskim, kulturnim, literarnim in jezikovnim povezavam z Evropo.

  • Ekfraza
    L. 11 Št. 1 (2017)
  • Migracije
    L. 10 Št. 2 (2016)
  • Mit in pogled
    L. 9 Št. 1 (2015)
  • Manu propria
    L. 8 Št. 2 (2014)
  • Šport in humanistika
    L. 6 Št. 1 (2012)
  • O satiri
    L. 5 Št. 2 (2011)
  • O knjigi
    L. 4 Št. 1-2 (2010)
  • Podsaharska Afrika
    L. 3 Št. 1-2 (2009)
  • Plinij Starejši
    L. 1 Št. 1 (2007)