Rokovanje z arheološko dediščino kot skupna točka arheologije in arhitekture

  • Tadej Curk Loški muzej, Škofja Loka
Ključne besede: arheologija, arhitektura, sodelovanje, interpretacija, varovanje dediščine, prezentacija dediščine

Povzetek

Arheološka dediščina nujno terja sodelovanje med arheologijo in arhitekturo, saj lahko le interdisciplinarno sodelovanje zagotovi poglobljeno raziskavo, sodobno dediščinsko interpretacijo ter posledično celostno in dolgoročno varovanje in upravljanje arheološke dediščine. Takšen postopek torej nudi kakovostnejšo obravnavo, mnogoplastne informacije, konservacijo, restavracijo in prezentacijo arheološke dediščine, česar ena ali druga veda sama ne zmore zagotoviti.

Želje sodobne družbe ter uporabnikov arheološke dediščine, kakor tudi sodobni pristopi k ohranjanju in zaščiti, so pripeljali do postopnega obujanja intenzivnejšega sodelovanja med arheologi in arhitekti, kar se kaže tudi v počasnem razvoju teoretičnih temeljev za sodelovanje med obema strokama in sprejemanju nacionalnih (slovenskih) ter mednarodnih listin in priporočil o raziskavah, interpretaciji, varovanju ter prezentaciji arheološkega dediščine, ki spodbujajo sodelovanje in inkluzijo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Archaeology and Architecture, 2009. – http://interactive.archaeology.org/veracruz/?p=174 (dostop: 28. 3. 2020).

Assmann, A., Rekonstruktion – Die zweite Chance, oder: Architektur aus dem Archiv, v: Geschichte der Rekonstruktion, Konstruktion der Geschichte (ur. Nerdinger, W. in drugi), München 2010, str. 16–23.

Ayán Vila, X. M. in drugi, Archaeotecture: seeking a new archaeological vision of Architecture, BAR International Series 1175, 2003, str. 1–15.

Ažman Momirski, L., Imaginariji arheoloških objektov: Magistrska naloga, Ljubljana 2001.

Ažman Momirski, L., Arhitektura in arheologija: razlike in sorodnosti: Doktorska disertacija, Ljubljana 2004.

Bachmann, M., Neue Restaurierungen in Pergamon: Das Schutzdach über den römischen Mosaiken von Bau Z und die Rote Halle, Xantener Berichte 19, 2011, str. 159–181.

Blanco Rotea, R. in drugi, Archaeology of Architecture: theory, methodology and analysis from Landscape Archaeology, BAR International Series 1175, 2003, str. 17–39.

Breznik, A., Management of an archaeological park, Ljubljana 2014. – https://www.academia.edu/8629967/Management_of_an_archaeological_park (dostop: 27. 3. 2020).

Corner, D. idr., Tourism and archaeological heritage. Driver to development or destruction?, v: Le Patrimoine, moteur de développement – Heritage, a driver of development (ur. Gottfried, C. in drugi), Pariz 2011, str. 499–511.

Dinsmoor, W. B., The archaeological field staff: The architect. Journal of field archaeology 4 (3), 1977, str. 309–324.

Drennan, M. E., Architecture in archaeology: An examination of domestic space in bronze age Mesopotamia, Honors Scholar Theses 167, 2010, str. 1–57. – http://digitalcommons.uconn.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1168&context=srhonors_theses (dostop: 27. 3. 2020).

Grmek, P., Predstavitev arheoloških krajin in arheoloških ostankov v krajini na primeru območja Vremske doline in okolice Škocjanskih jam: Magistrska naloga, Ljubljana 2016.

Hajnóczi, G. J., Denkmalschutz und Museologie, v: The Roman town in a modern city. Proceedings of the International Colloquium held on the occasion of the 100th Anniversary of the Aquincum Museum (ur. Németh, M), Budimpešta 1998, str. 116–119.

Hassler, U., »Ruinen und Rekonstruktionen« – konservatorische Konzepte des 20. Jahrhunderts und Architekturkritik heute, v: Geschichte der Rekonstruktion, Konstruktion der Geschichte (ur. Nerdinger, W. in drugi), München 2010, str. 178–189.

Hudales, J., Ekomuzej in druge oblike sodobnih lokalih muzejev, Ljubljana 2011. – http://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/73/2/2011/EKOMUZEJ_HMELJARSTVA_IN_PIVOVARSTVA_SLOVENIJE_2147.pdf (dostop: 27. 3. 2020).

International Committee for the Management of Archaeological Heritage (ICAHM), Charter for the Protection and Management of the Archaeological Heritage, Lozana 1990. – http://www.icomos.org/charters/arch_e.pdf (dostop: 27. 3. 2020).

International Council on Monuments and Sites (ICOMOS), International Charter for the Conservation and Restoration of Monuments and Sites (The Venice Charter 1964), Benetke 1965. – https://www.icomos.org/charters/venice_e.pdf (dostop: 28. 3. 2020).

International Council on Monuments and Sites (ICOMOS), The ICOMOS Charter for the

Interpretation and Presentation of Cultural Heritage Sites, Québec 2008. – https://www.icomos.org/charters/interpretation_e.pdf (dostop 1. 6. 2020).

International Council on Monuments and Sites (ICOMOS), Recommendations of the First

International Conference of ICOMOS on Archaeological Parks and Sites, Salalah 2015. – http://whc.unesco.org/en/news/1256 (dostop 28. 3. 2020).

Johnston, C. in drugi, Ruins: A guide to conservation and management, Canberra 2013.

Kienzle, P., Zur Entwicklung der Chartae. Xantener Berichte 19, 2011, str. 9–25.

Kobiałka, D., Archaeology and communication with the public: archaeological open-air museums and historical re-enactment in action. European Journal of Post Classical Archaeologies 4, 2014, str. 359–376.

Krähling, J. Historic building archeology workshop, Budimpešta 2014. – http://doktori.bme.hu/bme_palyazat/2011/tudomanyos_muhely/Torteneti_epuletkutato_muhely_en.htm (dostop: 30. 3. 2020).

Matero, F. G., Heritage, conservation, and archaeology: An introduction, AIA Site Preservation Program junij 2008. – https://www.archaeological.org/pdfs/Matero.pdf (dostop: 30. 3. 2020).

Mosler, A. S., Landscape architecture on archaeological sites: Establishing landscape design principles for archaeological sites by means of examples from West Anatolia, Turkey: Doktorska disertacija, München 2005.

Nardi, R., Conservation in archaeology: Case studies in the Mediterranean region, AIA Site Preservation Program november 2010. – http://www.archaeological.org/sites/default/files/files/Nardi%20v2(1).pdf (dostop: 30. 3. 2020).

Nerdinger, W., Zur Einführung – Konstruktion und Rekonstruktion historischer Kontinuität, v: Geschichte der Rekonstruktion, Konstruktion der Geschichte (ur. Nerdinger, W. in drugi), München 2010, str. 10–14.

Novaković, P., Osvajanje prostora: razvoj prostorske in krajinske arheologije. Ljubljana 2003.

Orser, C. E. in drugi, Historical archaeology, New York 1995.

Paardekooper, R., The value of an archaeological open-air museum is in its use. Understanding archaeological open-air museums and their visitors. Leiden 2012.

Petzet, M., Principles of preservation: An introduction to the International Charters for Conservation and Restoration 40 years after the Venice Charter. v: International Charters for Conservation and Restoration, München 2004, str. 7–29. – http://www.icomos.org/venicecharter2004/petzet.pdf (dostop: 30. 3. 2020).

Pirkovič, J., Reproduciranje izginulih spomenikov in vprašanje pristnosti, Varstvo spomenikov, 40, 2003, str. 209–221.

Pirkovič, J., Arheološko konservatorstvo in varstvo nepremične kulturne dediščine. Učbenik za predmet Arheologija za javnost, Ljubljana 2012. – http://arheologija.ff.uni-lj.si/sites/arheologija.ff.uni lj.si/files/Dokumenti/Studij/gradiva/arheologijazajavnost.pdf (dostop: 30. 3. 2020).

Potter Jr., P. B., The archaeological site as an interpretive environment, v: Presenting archaeology to the public: digging for truths (ur. Jameson Jr., J. H.), Walnut Creek 1997, str. 35–44.

Rebec, M., Kulturno-raziskovalni center matičnega Krasa: idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice: diplomska naloga, Ljubljana 2013.

Schalles, H.-J., Die Inwertsetzung eines antiken Baubefundes – Schutzbau und Museum über den Großen Thermen der Colonia Ulpia Traiana/Xanten, Xantener Berichte 19, 2011, str. 137–148.

Sivan, R., The presentation of archaeological sites, v: The conservation of archaeological sites in the Mediterranean region (ur. de la Torre, M.), Los Angeles 1995, str. 51–59.

Sommer, C. S., Konservieren, Restauriren, Rekonstruiren, Zuschütten? Die Präsentation römischer Denkmäler in Baden-Wüttemberg, v: The Roman Town in a Modern City. Proceedings of the International Colloquium held on the occasion of the 100th Anniversary of the Aquincum Museum (ur. Németh, M.), Budimpešta 1998, str. 133–143.

Timoney, S. M., Presenting archaeological sites to the public in Scotland; doktorska disertacija, Glasgow 2008.

Trigger, B. G., A history of archaeological thought: Second edition. Cambridge 2006.

Voda, N., Ureditev mestnega parka in arheološkega muzeja na prostem na drugem ptujskem mestnem griču: diplomska naloga, Ljubljana 2011.

White, A., Interpretation and display of ruins and sites, v: Conservation of ruins (ur. Ashurst, J.), Oxford 2007, str. 247–264.

Woolfitt, C., Preventive conservation of ruins: reconstruction, reburial and enclosure, v: Conservation of ruins (ur. Ashurst, J.), Oxford 2007, str. 147–194.

Objavljeno
2020-12-29
Kako citirati
CurkT. (2020). Rokovanje z arheološko dediščino kot skupna točka arheologije in arhitekture. Ars & Humanitas, 14(2), 241-252. https://doi.org/10.4312/ars.14.2.241-252