Zbirateljske kulture

Ideologije in prakse zbiranja in razstavljanja

  • Maja Veselič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Ključne besede: zbiranje, zbirateljstvo, zbirka, institucionalizacija zbirke

Povzetek

Tako zbirke kot predmeti, ki jih sestavljajo, so živi organizmi. Njihove usode so podvržene procesom spreminjanja in so zato vedno zgolj začasne. Skozi čas in prostor se spreminjajo sama materialnost predmetov, pa tudi njihova raba in pomen – naj bo osebni, družbeni, kulturni itd. Zbirke se oblikujejo z nakupi in izmenjavami predmetov, z odpisi in izgubami, lahko jih razkosajo ali povsem razpustijo. Predmeti in zbirke prehajajo med posamezniki ter med posamezniki in institucijami s prodajo, z darovanjem in dedovanjem. Pripisana vrednost predmetov in zbirk lahko močno niha, saj je kompleksen preplet vrste družbenih (npr. razred, spol), idejnih (npr. o estetski prefinjenosti, moralnosti) in ekonomskih dejavnikov (globalni trg in drugi trgi). V splošnem pa lahko rečemo, da je institucionalizacija zbirke, tj. njena vključitev in razstava v priznanem muzeju, galeriji, tudi arhivu ali knjižnici, tista, ki zbirki in zbiratelju podeli priznanje poznavalstva in družbeni prestiž (cf. Belk 2006, 537).

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Appadurai, A., Introduction: commodities and the politics of value, v: The social life of things: commodities in cultural perspective (ur. Appadurai, A.), Cambridge 1986, str. 3–63.

Belk, R., Collectors and collecting, v: Handbook of material culture (ur. Tilly, C. in drugi), London 2006, str. 534–545.

Bell, J. A., A bundle of relations: Collections, collecting, and communities, Annual review of anthropology, 2017, let. 46, str. 241–259, https://doi.org/10.1146/annurev-anthro-102313-030259.

Clifford, J., Routes: Travel and translation in the late twentieth century, Cambridge 1997.

Elsner J. in Cardinal R., Introduction, v: The cultures of collecting (ur. Elsner J. in Cardinal R.), London 1994, str. 1–6.

Foucault, M., The archeology of knowledge, London in New York 2002.

Kopytoff, I., The cultural biography of things: commoditization as process, v: The social life of things: commodities in cultural perspective (ur. Appadurai, A.), Cambridge 1986, str. 64–91.

Marinac, B., Neevropska dediščina v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran, Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 60|1, 2020, str. 7–21.

Motoh, H., Orphan(ed) scroll: the case of contextualizing a late Qing object in a Slovenian Museum, Ming Qing Yanjiu, let. 24, št. 1, str. 139–158, https://doi.org/10.1163/24684791-12340045.

Pearce, S., The urge to collect, v: Interpreting objects and collections (ur. Pearce, S.), London in New York 1994, str. 157–159.

Vampelj Suhadolnik, N., Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji, v: Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: zbornik EARL (ur. Bekeš, A., Rošker, S. Jana in Šabič, Z.), Ljubljana 2019, str. 93–137.

Vampelj Suhadolnik, N., Collecting Chinese objects in Slovenia at the turn of the twentieth century, Ming Qing Yanjiu, 2020, let. 24, št. 2, str. 161–180, https://doi.org/10.1163/24684791-12340047.

Objavljeno
2020-12-29
Kako citirati
VeseličM. (2020). Zbirateljske kulture. Ars & Humanitas, 14(2), 5-12. https://doi.org/10.4312/ars.14.2.5-12