Zbirateljske kulture
Ideologije in prakse zbiranja in razstavljanja
Povzetek
Tako zbirke kot predmeti, ki jih sestavljajo, so živi organizmi. Njihove usode so podvržene procesom spreminjanja in so zato vedno zgolj začasne. Skozi čas in prostor se spreminjajo sama materialnost predmetov, pa tudi njihova raba in pomen – naj bo osebni, družbeni, kulturni itd. Zbirke se oblikujejo z nakupi in izmenjavami predmetov, z odpisi in izgubami, lahko jih razkosajo ali povsem razpustijo. Predmeti in zbirke prehajajo med posamezniki ter med posamezniki in institucijami s prodajo, z darovanjem in dedovanjem. Pripisana vrednost predmetov in zbirk lahko močno niha, saj je kompleksen preplet vrste družbenih (npr. razred, spol), idejnih (npr. o estetski prefinjenosti, moralnosti) in ekonomskih dejavnikov (globalni trg in drugi trgi). V splošnem pa lahko rečemo, da je institucionalizacija zbirke, tj. njena vključitev in razstava v priznanem muzeju, galeriji, tudi arhivu ali knjižnici, tista, ki zbirki in zbiratelju podeli priznanje poznavalstva in družbeni prestiž (cf. Belk 2006, 537).
Prenosi
Literatura
Appadurai, A., Introduction: commodities and the politics of value, v: The social life of things: commodities in cultural perspective (ur. Appadurai, A.), Cambridge 1986, str. 3–63.
Belk, R., Collectors and collecting, v: Handbook of material culture (ur. Tilly, C. in drugi), London 2006, str. 534–545.
Bell, J. A., A bundle of relations: Collections, collecting, and communities, Annual review of anthropology, 2017, let. 46, str. 241–259, https://doi.org/10.1146/annurev-anthro-102313-030259.
Clifford, J., Routes: Travel and translation in the late twentieth century, Cambridge 1997.
Elsner J. in Cardinal R., Introduction, v: The cultures of collecting (ur. Elsner J. in Cardinal R.), London 1994, str. 1–6.
Foucault, M., The archeology of knowledge, London in New York 2002.
Kopytoff, I., The cultural biography of things: commoditization as process, v: The social life of things: commodities in cultural perspective (ur. Appadurai, A.), Cambridge 1986, str. 64–91.
Marinac, B., Neevropska dediščina v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran, Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 60|1, 2020, str. 7–21.
Motoh, H., Orphan(ed) scroll: the case of contextualizing a late Qing object in a Slovenian Museum, Ming Qing Yanjiu, let. 24, št. 1, str. 139–158, https://doi.org/10.1163/24684791-12340045.
Pearce, S., The urge to collect, v: Interpreting objects and collections (ur. Pearce, S.), London in New York 1994, str. 157–159.
Vampelj Suhadolnik, N., Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji, v: Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: zbornik EARL (ur. Bekeš, A., Rošker, S. Jana in Šabič, Z.), Ljubljana 2019, str. 93–137.
Vampelj Suhadolnik, N., Collecting Chinese objects in Slovenia at the turn of the twentieth century, Ming Qing Yanjiu, 2020, let. 24, št. 2, str. 161–180, https://doi.org/10.1163/24684791-12340047.
Avtorske pravice (c) 2020 Maja Veselič
Delo je zaščiteno z mednarodno licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji).
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
