Iz vzhodnoazijskega v slovenski prostor

Zgodba bronastega kadilnika iz obdobja modernizacije

Avtorji

  • Mina Grčar Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.14.2.103-118

Ključne besede:

vzhodnoazijski kadilnik (japonsko kōro 香炉, kitajsko xianglu 香爐), japonska kovinarska umetnost obdobja Meiji, kitajski motiv taiping youxiang 太平有象, zbirateljstvo vzhodnoazijskih predmetov v Evropi, Vzhodna Azija in slovenski prostor

Povzetek

Bogata zbirka zanimivih vzhodnoazijskih predmetov, ki jih hrani Pokrajinski muzej Celje, se med drugim ponaša tudi z velikim in impresivnim bronastim kadilnikom v obliki slona, ​​ki na hrbtu nosi dvonadstropno pagodo. Ta predstavlja izrazito kitajski in simbolno močan motiv taiping youxiang 太平有象, a že malo natančnejši pogled razkrije, da je kadilnik (kōro 香炉 v japonščini in xianglu 香爐 v kitajščini) nemara delo umetnika, ki je ustvarjal v obdobju Meiji (1868–1912) na Japonskem. Kljub temu je točen kraj in datum nastanka težko z gotovostjo potrditi, saj je bil umetnikov pečat na dnu kadilnika v preteklosti odstranjen. Še več vprašanj se odpira spričo prisotnosti bronastega kadilnika kōro na območju današnje Slovenije in njegove vloge v novem okolju. Kdo je bil njegov zadnji lastnik? Kdo je odstranil podpis delavnice, in kar je morda še pomembnejše, zakaj? Odgovori na ta vprašanja nam ne bi zgolj pomagali osvetliti zgodbe v ozadju te posebne umetnine, pač pa bi veliko razkrili tudi o estetskih idealih in umetniškem okusu premožnejšega meščanskega sloja na Kitajskem in Japonskem ter zbirateljskih trendih v Evropi, predvsem pa o naravi kulturnih izmenjav med vzhodnoazijskim prostorom ter perifernimi regijami Vzhodne in Jugovzhodne Evrope v poznem 19. in v začetku 20. stoletja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

After Feudalism: Westernization and national identity: Meiji period (1868–1912), Princeton University Art Museum, 2004, https://etcweb.princeton.edu/asianart/timeperiod_japan.jsp?ctry=Japan&pd=Meiji/ [12. 4. 2020].

Bartholomew, T. T., Hidden meanings in Chinese art, San Francisco 2006.

Berdajs, T., Raziskovanje izvora kamna za črnilo iz Zbirke Alme Karlin, Asian Studies 23/2, 2019, str. 269–283, doi: 10.4312/as.2019.7.2.269-283.

Bjaaland Welch, P., Chinese Art: A guide to motifs and visual imagery, Boston, Rutland, Vermont, Tokyo 2008.

Čeplak Mencin, R., V deželi nebesnega zmaja: 350 let stikov s Kitajsko, Ljubljana 2012.

Fischer, F., The art of Japanese craft, 1875 to the present, Philadelphia Museum of Art Bulletin 1, 2008, str. 1–60, doi: 10.1177/41500101.

Impey, Oliver. Japanese export art of the Edo period and its influence on European art, Modern Asian Studies 18/4, 1984, str. 685–697, doi: 10.1177/312344.

Kim, M., Claims of Buddhist relics in the Eastern Han tomb murals at Horinger: Issues in the historiography of the introduction of Buddhism to China, Ars Orientalis 44, 2014, str. 134–154, doi: 10.1177/43489801.

Marinac, B., Čez morje na nepoznani daljni vzhod: potovanja pomorščakov avstrijske in avstro-ogrske vojne mornarice v Vzhodno Azijo, Piran 2017.

Parkes, G. in drugi, Japanese Aesthetics, v: The Stanford Encyclopedia of Philosophy (ur. Zalta, E.N.), 2018, https://plato.stanford.edu/archives/win2018/entries/japanese-aesthetics/ [19. 4. 2020].

Rosen Stone, E., A Buddhist incense burner from Gandhara, Metropolitan Museum Journal 39/9, 2004, str. 69–99, doi: 10.1177/40034602.

Saje, M. Zadnja dinastija in izzivi sodobnosti: Zgodovina Kitajske od vdora Mandžurcev do ustanovitve Ljudske republike, Ljubljana 2004.

Sly, S. Meiji period, Steve Sly Japanese works of art, 2018, https://www.steveslyjapaneseart.com/meiji-period/ [21. 4. 2020].

Tho, N. N., The symbol of the dragon and ways to shape cultural identities in Vietnam and Japan. Ho Chi Minh 2015, https://harvard-yenching.org/features/hyi-working-paper-series-nguyen-ngoc-tho-0 [17. 5. 2019].

Tsuji, N., History of art in Japan, New York 2019.

Vampelj Suhadolnik, N., Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji, v: Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji – zbornik EARL (ur. Rošker, J. in drugi), Ljubljana 2019, str. 93–137.

Volker, T., The animal in Far Eastern art and especially in the art of the Japanese netsuke, with references to Chinese origins, traditions, legends, and art, Leiden 1975.

Wue, R., Selling the artist: advertising, art, and audience in nineteenth-century Shanghai, The Art Bulletin 91/4, 2009, str. 463–480, doi: 10.1177/27801641.

Prenosi

Objavljeno

29.12.2020

Kako citirati

Grčar, M. (2020). Iz vzhodnoazijskega v slovenski prostor: Zgodba bronastega kadilnika iz obdobja modernizacije. Ars &Amp; Humanitas, 14(2), 103–118. https://doi.org/10.4312/ars.14.2.103-118

Številka

Letn. 14 Št. 2 (2020): Ideologije in prakse zbiranja in razstavljanja

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2020 Mina Grčar

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.