Zbirateljstvo vzhodnoazijske keramike na Slovenskem v 19. stoletju
Povzetek
Prispevek predstavlja pregled znanih lastnikov vzhodnoazijske keramike, posebno porcelana, v Sloveniji v 19. stoletju – natančneje od odprtja Regionalnega muzeja za Kranjsko (kasneje Narodnega muzeja Slovenije) leta 1821 do velikega potresa v Ljubljani leta 1895. Slovenski lastniki porcelana, ali 'navdušenci', ki so predstavljeni v raziskavi, so osebe slovenskih korenin, za katere lahko na podlagi zanesljivih virov potrdimo, da so v svoji lasti imeli keramične ali porcelanaste predmete vzhodnoazijskega izvora ter jih kasneje darovali Deželnem muzeju za Kranjsko. Z vključitvijo analize zbirke Narodnega muzeja in analizo primarnih virov, kot so publikacije, inventarji in slikovno gradivo, raziskujem, kaj nam posamezni predmeti povedo o lastnikih in kako nam lahko pomagajo pri rekonstrukciji zbirateljstva keramike in porcelana vzhodnoazijskega izvora v slovenski zgodovini.
Prenosi
Literatura
Asia Collection, MAK Vienna, 2020, https://www.mak.at/en/asia_collection [16. 6. 2020].
Castelluccio, S., Collecting Chinese and Japanese porcelain in pre-revolutionary Paris, Los Angeles 2013.
Čas Hohenwartov, Kamra – Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin, 2020, https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/cas-hohenwartov.html [15. 5. 2020].
Deschmann, K., Führer durch das Krainische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach, Ljubljana 1888.
Ersoy, A., Architecture and the late Ottoman historical imaginary: Reconfiguring the architectural past in a modernizing empire, New York 2017.
Gruber, S., Die Warenkundesammlungam Technischen Museum Wienund deren Wurzeln von der Wiener Weltausstellung 1873, v: Schriften Verein zur Verbreitung naturwissenschaftlicher Kenntnisse, 151–152, Dunaj 2013, str. 89–104.
Hochenwart, F., Landes-Museum in Laibach, Illyrisches Blatt, 31, Ljubljana 1833a, str. 127.
Hochenwart, F., Landes-Museum in Laibach, Illyrisches Blatt, 4, Ljubljana 1833b, str. 16.
Hochenwart, F., Landes-Museum in Laibach, Illyrisches Blatt, 5, Ljubljana 1833c, str. 20.
Impey, O., Porcelain for palaces - The fashion for Japan in Europe 1650–1750, London 1990.
Kos, M., Katalog razstavljenih predmetov – Japonska v Deželnem muzeju, v: Poti samurajev – Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, (ur. Lazar, T.) Ljubljana 2017, str 297–359.
Kos, M., Porcelan in njegova uporaba na Slovenskem / Porcelain and its use in Slovenia, v: Predmet kot reprezentanca – Okus, ugled, moč / Objects as manifestations of taste, prestige and power, (ur. Lozar Štamcar, M.), Ljubljana 2009 (2010), str. 123–163.
Lazarini, F., Zgodovina rodbine Lazarini: Kronika, dokumenti, genealogija, komentarji, zgodbe, Radovljica 2013.
Levec, F., Slovenski glasnik, v: Ljubljanski zvon, 5(4), Ljubljana 1885, str. 246.
Permanent Collection Orient, MAK Vienna, 2020, https://mak.at/en/permanent_collection_orient [16. 6. 2020].
Schwegel, J., Spomini, v: Baron Josef Schwegel: Spomini in pisma / Erinnerungen und Briefe, (ur. Rozman, F. in drugi), Mengeš 2007, str. 31–107.
Štrukelj, P., Neevropske zbirke v Muzeju Goričane, Slovenski etnograf, 31, str. 125–158.
Vampelj Suhadolnik, N., Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji, v: Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji – zbornik EARL (ur. Rošker, J. in drugi), Ljubljana 2019, str. 93–138.
Viennese Commodity Science Collection, Technisches Museum Wien, 2020, https://www.technischesmuseum.at/language/en-us/home/artikelansicht/articleid/1554, [16. 6. 2020].
Avtorske pravice (c) 2020 Tina Berdajs
Delo je zaščiteno z mednarodno licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji).
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
