Mesto in prostori spomina: primer Idrije

  • Robert Jereb
Ključne besede: habitus, tehnološki kapital, identiteta, dediščina, mesto, prostori spomina

Povzetek

Razvoj Idrije, ki je najstarejše rudarsko mesto na Slovenskem, je bil vseskozi podrejen izkoriščanju rudnega bogastva, zato se je naselbina oblikovala kot aglomeracija ob rudniških jaških in objektih. s pridobivanjem živega srebra je povezan tudi pretok znanja, ki je v mestu pridobilo izjemen pomen. Tako je odnos do znanja kot tehnološkega kapitala ena temeljnih značilnosti idrijskega habitusa, ki zajema širok spekter mestnega imaginarija. Vanj sodijo dediščina rudarjenja, stavbna dediščina in nesnovna (živa) dediščina, ki jo zastopajo predvsem idrijska čipka, rudarska godba ter kulinarične posebnosti (žlikrofi). Značilnosti in dosežki rudarske dejavnosti, lokalne kulture in skupnosti so vpisani na seznam Unescove svetovne dediščine. V imaginariju mesta so pomembni predvsem posamezni obnovljeni rudniški objekti in naprave ter nekateri prostori, ki so nase vezali zgodovinski spomin in s tem postali temeljna identitetna vozlišča. Vse, kar je ostalo izven, neobnovljeno in odmaknjeno iz vidnega polja, počasi izginja iz zavesti skupnosti. Čeprav imajo posamezni taki prostori precejšnjo zgodovinsko vrednost, izgubljajo identifikacijsko vlogo in simbolni pomen za skupnost. Podoba mesta je bila stoletja kot celota dvodelna: rudniško in meščansko dno kotline ter rudarske hiše na bregovih. Tak spomin na mesto bledi, izstopajo pa posamezni izjemni objekti in naprave, v katerih je zgoščena dediščina mesta in rudarjenja. Nadaljuje se tranzicija identitete, ki nakazuje, da se lahko dediščina in prostori spomina tvorno vgradijo v delovanje lokalne skupnosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.
Objavljeno
2019-08-20
Kako citirati
Jereb, R. (2019). Mesto in prostori spomina: primer Idrije. Ars & Humanitas, 13(1), 219-233. https://doi.org/10.4312/ars.13.1.219-233
Področje
Študije