La fille mal gardée: film med umetniško svobodo in selektivnim spominom

Avtorji

  • Polona Petek
  • Petra Roter

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.13.1.191-204

Ključne besede:

spomin/spominjanje, narodotvornost, film, umetniška svobod

Povzetek

V zadnjem desetletju se je v družboslovju razmahnilo raziskovanje spomina na področju krepitve nacije in naroda, nastajanja novih držav in pokonfliktne obnove. V tem kontekstu je spominjanje proces, ki temelji na asimetričnih razmerjih moči: običajno promovira izbrane kolektivne percepcije dominantne skupnosti, kolektivni spomini nedominantnih skupnosti pa ostajajo na obrobju ali so razumljeni kot nasprotni, celo sovražni »drugi«. Ta članek prispeva pomembno razširitev tega družboslovnega fokusa z interdisciplinarno obravnavo odmevnega ruskega filma Matilda (rež. Aleksej Učitelj, 2017), kostumske drame o ljubezenskem razmerju med bodočim carjem Nikolajem II. in primabalerino Matildo Feliksovno Kšesinsko, ter njegove recepcije v Ruski federaciji in drugod. Prispevek se osredotoča na vprašanje konflikta med ustvarjalno svobodo in procesom spominjanja pri oblikovanju in krepitvi nacije ter posredno nacionalne države, pri čemer obravnava film kot sredstvo (selektivnega) obračuna s preteklostjo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

20.08.2019

Kako citirati

Petek, P., & Roter, P. (2019). La fille mal gardée: film med umetniško svobodo in selektivnim spominom. Ars &Amp; Humanitas, 13(1), 191–204. https://doi.org/10.4312/ars.13.1.191-204

Številka

Rubrike

Študije