Ugledališčenje spominov na primeru Pahorjevih romanov Spopad s pomladjo in Nekropola

  • Breda Marušič
Ključne besede: Boris Pahor, spomini, pričevanjska literatura, koncentracijsko taborišče, gledališče

Povzetek

V prispevku preučujem uprizoritev oziroma ugledališčenje dveh Pahorjevih romanov – Spopad s pomladjo (1958) in Nekropola (1967). Zanima me razmerje med romanesknim literarnim besedilom, dramsko literarno predlogo, ki je nastala po njem, in uprizoritvijo.
Nekropola je roman, v katerem je Boris Pahor najbolj celostno ubesedil taboriščno izkušnjo, ki jo je fragmentarno tematiziral že v zbirki črtic Moj tržaški naslov (1948), prvič pa je o njej obširneje pisal v romanu Onkraj pekla so ljudje (1958).
Pahorjeva romana Spopad s pomladjo (Onkraj pekla so ljudje) in Nekropola spadata v skupino pričevanjskih literarnih besedil o holokavstu, ki se distancirajo od »čistih« zgodovinskih besedil in poudarjajo subjekt izrekanja. Pahor prevprašuje človekovo zmožnost spominjanja in ubeseditve taboriščne izkušnje; edino filmska kamera bi lahko verodostojno posnela taboriščne sekvence, vendar – kot zapiše pisatelj – je bolje, da takega filma ne bi bilo. Kako globoko in prepričljivo je bil spomine zmožen prikazati gledališki jezik, pa je osrednje raziskovalno vprašanje mojega prispevka.

Število prenosov

Podatki o številu prenosov niso na voljo.

Življenjepis avtorja

Breda Marušič

Breda Marušič je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slovenščine in etnologije. Leta 2010 je na isti fakulteti vpisala doktorski študij in ga leta 2015 zaključila z zagovorom doktorske disertacije Dramatizacija sodobnega slovenskega romana. Zaposlena je na Gimnaziji Lava v Celju kot učiteljica slovenščine. Vsa leta službovanja se poleg poučevanja ukvarja z gledališko dejavnostjo.

Objavljeno
2018-12-27
Kako citirati
Marušič, B. (2018). Ugledališčenje spominov na primeru Pahorjevih romanov Spopad s pomladjo in Nekropola. Ars & Humanitas, 12(2), 176-187. https://doi.org/10.4312/ah.12.2.176-187
Področje
Študije