Spomin in pomnjenje v Heideggerjevi obravnavi vprašanja o tem, kaj se pravi misliti

  • Dean Komel Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Ključne besede: spomin, pomnjenje, mislenje, Heidegger, govorica, bistvo

Povzetek

Filozofija vprašanje o možnosti spoznanja od svojih začetkov povezuje z zmožnostjo spominjanja. Novejša filozofija, začenši s Kierkegaardom, spominjanje pritegne na način omogočanja gibanja človeške eksistence v svetu. Martin Heidegger je v freiburških predavanjih v letih 1951/52, ki so leta 1954 izšla v delu Kaj se pravi misliti?, obravnaval spomin in pomnjenje v pogledu sopripadnosti mislenja in biti. Podrobnejša razčlenitev njegove obravnave nam pokaže »breztemeljni izvor« spominjanja in pomnjenja, ki je sam po sebi položen v govorico in z njo. Govorica potemtakem izvorno »hrani« in »ohranja« spomin. Vendar v času, v katerem po Heideggerju »še ne mislimo«, istočasno pa ga zaznamuje razmah kognitivne tehnologije, tvegamo, da gre ravno govorica v pozabo, ne da bi kakorkoli občutili nujo, da (se) na to spomnimo.

Število prenosov

Podatki o številu prenosov niso na voljo.

Življenjepis avtorja

Dean Komel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Dean Komel je profesor sodobne filozofije in filozofije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja raziskovalnih dejavnosti na Inštitutu Nove revije – Zavodu za humanistiko. Objavlja v osrednjih revijah in knjižnih zbirkah za fenomenologijo in hermenevtiko. Je pobudnik ustanovitve več humanističnih institucij v mednarodnem prostoru in Sloveniji. Gostoval je na številnih tujih univerzah in mednarodnih simpozijih, več kot petdeset pa jih je organiziral sam. Redno podaja kulturne in družbene kritike.

Objavljeno
2018-12-27
Kako citirati
Komel, D. (2018). Spomin in pomnjenje v Heideggerjevi obravnavi vprašanja o tem, kaj se pravi misliti. Ars & Humanitas, 12(2), 87-98. https://doi.org/10.4312/ah.12.2.87-98
Področje
Študije