Studium memoriae

Kratek očrt znanstvene obravnave spomina od Aristotela do 13. stoletja

  • Matej Hriberšek Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Ključne besede: spomin, antična tradicija, antični komentatorji, Aristotel, Ciceron, Kvintilijan, mnemotehnika, Avguštin, Boetij, Averroes, Avicenna, antična filozofija, srednjeveška filozofija, sholastika

Povzetek

Prve teoretske zapise o spominu najdemo v hipokratskih spisih; z njim sta se ukvarjala tudi aleksandrinska zdravnika Herofil in Erazistrat ter pozneje Galen. Prva prava znanstvena razprava o spominu je bil Aristotelov spis O spominu in spominjanju; večina piscev pred njim se je s spominom ukvarjala zgolj sporadično. Posebno poglavje, ki je v antiki tesno povezano z obravnavo spomina, je mnemotehnika, ki je imela velik pomen predvsem zaradi retorike. Med latinskimi pisci sta se s spominom ukvarjala predvsem Ciceron in Kvintilijan. Med številnimi komentatorji Aristotelovih del sta komentarje k spisu O spominu in spominjanju napisala samo dva: Psevdo-Temistij (Sofonias) in Aleksander iz Afrodiziade. Pomembna vezna člena med antiko in srednjim vekom sta bila Avrelij Avguštin in zlasti Boetij. V latinščino so Aristotelova dela, tudi zbirko Parva naturalia, prevedli v 12. stoletju. Med prevajalci izstopata Jakob iz Benetk in še posebej Willem van Moerbeke. Pravi zagon Aristotelovemu nauku o spominu pa sta s svojim delom dala arabska učenjaka: Avicenna (Ibn Sina) s Knjigo o duši (Liber de anima) in Averroes (Ibn Rušd) s komentarjem-kompendijem k Parva naturalia; Avicennovo delo je v 12. stoletju v sodelovanju z Dominikom Gundissalinom v latinščino prevedel Avendauth (Ibn Daud), Averroesov kompendij k Parva naturalia pa v 13. stoletju Mihael Škot. Na podlagi Avicennovega in Averroesovega dela je nastalo tudi nekaj anonimnih razprav, ki se ukvarjajo s spominom, z vprašanji spomina pa sta se ukvarjala tudi francoski frančiškanski teolog Jean de la Rochelle in Guillaume de'Auvergne. Povsem novo poglavje pri obravnavi spomina nastopi z delom Alberta Velikega in Tomaža Akvinskega.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Življenjepis avtorja

Matej Hriberšek, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Matej Hriberšek je docent za latinski in grški jezik na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Objavil je več monografij in znanstvenih prispevkov. Ukvarja se s skladnjo in zgodovino klasičnih jezikov, z zgodovino klasične filologije, jezikoslovja, vzgoje in šolstva, znanosti v antiki ter z metriko. Osrednja področja njegovega dela so: raziskovanje evropske srednjeveške in novoveške latinske ustvarjalnosti, še zlasti na Slovenskem, slovaropisje (kot glavni in odgovorni urednik je sodeloval pri nastajanju latinsko-slovenskega in grško-slovenskega slovarja, trenutno pa vodi projekt novega grško-slovenskega slovarja) in prevajanje (Aristotel, Politika in Retorika; Herberstein, Ljubemu zanamstvu; Plinij, Naravoslovje idr.).

Objavljeno
2018-12-27
Kako citirati
Hriberšek, M. (2018). Studium memoriae. Ars & Humanitas, 12(2), 71-86. https://doi.org/10.4312/ars.12.2.71-86
Področje
Študije