O spominu in celovitosti duše

  • Marko Uršič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Ključne besede: spomin, anámnesis, preseljevanje duš, kvazispomini, digitalni spomin, Platon, Aristotel, Ciceron, Plotin, Dante, François-René de Chateaubriand, Parfit, Marcel Proust

Povzetek

Avtor izhaja iz platonskega prepričanja, da je spominjanje (anámnesis) bistveno za sámospoznanje, namreč kot možnost presežne celovitosti duše. Ob prepletanju esejistično ubesedenih osebnih spominskih izkustev in teoretsko filozofskih premislekov je v središču pozornosti odnos med spominskimi »predmeti« oziroma predstavami in subjektom, tj. osebo, ki se spominja. V osrednjem delu članka avtor naniza nekaj ključnih spominskih »aporij«, ki segajo od starega Egipta in Grčije do moderne dobe, od klasične mnemotehnike do hipotetičnih »kvazispominov« ter do sodobnega digitalnega spomina, ki vse bolj izpodriva živo človeško spominjanje. Kljub temu pa avtor izraža upanje, da duša tudi dandanes zmore s spominskim »iskanjem izgubljenega časa« ohranjati svojo celovitost – kot živi duh, kot oseba.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Življenjepis avtorja

Marko Uršič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Marko Uršič (roj. 1951), je profesor filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Objavil je številne filozofske članke v domačih in tujih revijah ter doslej dvanajst knjig. Njegovo glavno delo je obsežna filozofsko-literarna tetralogija Štirje časi (Cankarjeva založba, 2002–2015), ki je napisana pretežno v dialogih. V mlajših letih je gostoval na več univerzah, od Salzburga in Prage do Berlina in Tokia, zdaj pa najrajši živi, premišljuje in piše v svojem kamnitem kraškem domovanju in na sprehodih po kraških gmajnah, kjer se posveča filozofiji, ki jo pojmuje v dobrem starem pomenu kot ljubezen do modrosti.

Objavljeno
2018-12-27
Kako citirati
Uršič, M. (2018). O spominu in celovitosti duše. Ars & Humanitas, 12(2), 19-40. https://doi.org/10.4312/ars.12.2.19-40
Področje
Študije