Slovenski misijonar Marko Anton Kappus in pokristjanjevanje Nove Španije

Avtorji

  • Maja Šabec Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.11.2.311-330

Ključne besede:

Marko Anton Kappus, Nova Španija, jezuitski misijoni, 17. in 18. stoletje, pokristjanjevanje

Povzetek

Letos mineva 300 let od smrti prvega slovenskega misijonarja v Mehiki Marka Antona Kappusa. Jezuitski red, katerega član je bil, je odigral odločilno vlogo v procesu kolonizacije odročnih predelov na severu in severozahodu Nove Španije, saj je pokristjanjevanje potekalo hkrati in v soodvisnosti z ekspanzijo kolonialnega sistema.
Prispevek podrobneje osvetli pomen, ki so ga misijonarji pripisovali enemu temeljnih opravil svojega duhovnega poslanstva, podeljevanju krsta. Skozi pogled Marka Antona Kappusa se pokaže, v kako zelo različnih, negotovih, burnih, pogosto protislovnih razmerah so delovali, s kakšnimi objektivnimi in subjektivnimi izzivi so se srečevali ter kako globoka sta bila njihova vera in prepričanje v upravičenost svojega početja.
V tem kontekstu je zanimiva vsebina Kappusovega pisma provincialu Diegu de Almonazirju iz leta 1695, v katerem se izriše drugačen, doslej nepoznan odtenek v odnosu slovenskega jezuita do slovitega misijonarja, raziskovalca in kartografa Francisca Eusebia Kina.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

27.12.2017

Kako citirati

Šabec, M. (2017). Slovenski misijonar Marko Anton Kappus in pokristjanjevanje Nove Španije. Ars &Amp; Humanitas, 11(2), 311–330. https://doi.org/10.4312/ars.11.2.311-330