Iberoameriške indijanske besede v slovaščini
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.11.2.104-123Ključne besede:
indijanska beseda, jeziki ameriških Indijancev, slovaščina, španščina, semantična tvorba, kronologijaPovzetek
Prispevek preučuje prisotnost izposojenk, ki izvirajo iz jezikov ameriških Indijancev, v slovaščini, pri kateri je španščina (ali portugalščina), prav tako kot pri drugih evropskih jezikih, pri prevzemanju besed delovala kot prvi evropski vmesni jezik. Avtor določi kriterije za izbiro besed in oblikuje izčrpen korpus vseh tovrstnih izposojenk, ki se pojavljajo v izbranih uglednih delih slovaškega slovaropisja. Skupno je gesel 106. Nato jih prouči in razvrsti glede na njihov proces prilikovanja ter pri tem opiše ustaljene in najpogostejše spremembe na različnih ravneh: izvor – skoraj štiri petine korpusa izvira iz štirih glavnih virov (skupine tupijsko-gvaranskih jezikov, jezika kečua, aravakanskih jezikov in jezika náhuatl); tematsko področje (popolna prevlada specifičnih geografskih značilnosti Novega sveta ter v Evropi nepoznanih botaničnih in živalskih vrst); kronologijo pojavitve (prva je bila beseda čokoláda »čokolada«, ki se je v pisni obliki prvič pojavila leta 1691) in semantični razvoj v slovaškem jeziku, ki v španščini nima vzporednic. Proces izposojanja besed iz jezikov ameriških Indijancev se še ni končal. V današnjem povezanem in globaliziranem svetu lahko opazujemo nove izposojenke, ki v slovarjih sicer še niso zavedene, vendar so se kljub temu ustalile v slovaškem besedišču. Ponavadi gre za gastronomske izraze in verske pojme.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2017 Bohdan Ulašin
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
