Tradicija, modernost in vloga konfucianizma pri izgradnji japonske nacionalne države

  • Luka Culiberg Vrtača 5, 1000 Ljubljana
Ključne besede: konfucianizem, kogaku, kokugaku, rangaku, narod, tradicija, modernost

Povzetek

Članek sledi razvoju konfucijanske misli na Japonskem in pokaže, kako je konfucijanstvo s svojim osrednjim konceptom poti ostalo idejni temelj japonskih intelektualnih krogov, pri čemer je doživelo številne transformacije in reinterpretacije. Univerzalna pot kot naravno načelo je pri mislecih šole kogaku postala produkt modrecev, pri pripadnikih šole kokugaku pa je prišlo do obrata v japonsko šintoistično tradicijo. Pripadniki šole rangaku so v konfucijanski univerzum posvojili zahodno znanost in tehnologijo. Nova nacionalna država, ki so jo vzpostavili revolucionarji v obdobju Meiji, je na vsebinski ravni postala prav zmes omenjenih idejnih smeri. Mejdžijevska država je bila moderna, industrijska in tehnološko napredna država, ki se je v temelju identificirala s cesarskim sistemom in šintoistično tradicijo, njeno institucionalno ogrodje pa je skupaj držala trdna ideologija konfucianizma.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Življenjepis avtorja

Luka Culiberg, Vrtača 5, 1000 Ljubljana

Luka Culiberg je diplomiral iz sociologije kulture in japonologije. Ukvarja se predvsem s t. i. modernizacijo Japonske, še posebej z vprašanji izgradnje nacionalne
identitete in oblikovanja nacionalnega jezika kot ključnih vidikov modernosti. Več let je študiral in raziskoval na Japonskem, na Univerzi v Tsukubi in Univerzi Hitotsubashi, doktoriral pa je na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlen je na Oddelku za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Objavljeno
2016-05-12
Kako citirati
CulibergL. (2016). Tradicija, modernost in vloga konfucianizma pri izgradnji japonske nacionalne države. Ars & Humanitas, 10(1), 98-116. https://doi.org/10.4312/ars.10.1.98-116
Področje
Študije: Japonsko konfucijanstvo nekoč in danes