Avtorski »pečat« in umetnostni ekskluzivizem v antični poeziji

Avtorji

  • Marko Marinčič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.8.2.25-41

Ključne besede:

sphragis, avtorski podpis, umetnostni ekskluzivizem, antična poezija, pismenost

Povzetek

Literarni zgodovinarji izraz sphragis, »pečat«, pogosto uporabljajo v pomenu avtorskega »podpisa«, ki je vključen v besedilo – ne kot informativni paratekst, temveč kot vdor empirične resničnosti v literarno delo. V antiki se beseda nikdar ne pojavlja kot tehnični termin, vendar jo je v metaforičnem pomenu uporabil že Teognis iz Megare (najbrž iz 6. stoletja pr. Kr.). Teognis svoj »pečat« predstavi kot zaščito besedila pred krajo, spreminjanjem in skvaritvijo, vendar se interpreti razhajajo ob vprašanju, kaj je s pečatom mišljeno: vpis avtorjevega imena v besedilo, ponavljajoči se nagovor Teognisovemu ljubimcu Kirnu, ali pa kar pečat v dobesednem smislu, kot zaščita fizičnega besedila. Razprava se v glavnem vrti okrog vprašanja, v kolikšni meri je Teognisova metafora povezana z zapisom: je Teognis svoje pesmi razumel kot zapisana besedila, ki jih je treba zaščititi pred spremembami in plagiatorstvom? Pričujoči prispevek pušča odprto vprašanje razmerja med pisnim in ustnim izrazom ter zaščite avtorstva; njegova poglavitna teza je, da Teognisovi strahovi, povezani z (ustno) objavo pesmi, že napovedujejo avtorsko tesnobo in ekskluzivistično držo rimskih pesnikov avgustejske dobe.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

31.12.2014

Kako citirati

Marinčič, M. (2014). Avtorski »pečat« in umetnostni ekskluzivizem v antični poeziji. Ars &Amp; Humanitas, 8(2), 25–41. https://doi.org/10.4312/ars.8.2.25-41

Številka

Rubrike

Študije