Možne perspektive za pozitivno interpretacijo pandemije COVID-19

Avtorji

  • Rok Svetlič Znanstveno-raziskovalno središče Koper

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.15.1.29-42

Ključne besede:

pandemija, Ibn Ḫaldūn, G. W. F. Hegel, belicizem

Povzetek

Članek se posveča specifičnemu pogledu na pandemijo COVID-19, ki predstavlja izrazit kontrapunkt prevladujočim odzivom nanjo. Namesto analiziranja anomalij, ki jih je povzročila, se bomo vprašali, ali lahko pandemija prinese priložnost za revitalizacijo zahodnega duha. Iskanje novih konceptov sobivanja, ki bodo segli prek materialistične zadovoljitve zasebnika, maksimizacije dobička in s tem povezanih ekoloških izzivov, je stalnica povojne Evrope. Toda trdovraten avtopoetični mehanizem dominantnega narativa je pokazal, kako težko je doseči kakršnokoli spremembo. Zato se v članku posvetimo konceptoma, ki na drugačen način, v eksistencialni stiski in družbenih pretresih, opišeta mehanizem revitalizacije duha. Obravnavali bomo dva avtorja, Ibn Ḫaldūna in G. W. F. Hegla, ki v udobju, izobilju in varnosti prepoznata erozijo človekovega duha. Pandemija je prelomila z metafiziko prisotnosti, na kateri temelji narativ znanstvene preračunljivosti sveta. Prav ta okoliščina lahko prinese tako globino preloma, ki sproži porajanje alternativnih oblik sobivanja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Brožič, L., Migration to the Republic of Slovenia as »A First Step« into the European Union, Sociology and Anthropology, Vol. 8 (3), 2020, str. 72–81.

Condit Celeste, M., Phronesis and the Scientific, Ideological, Fearful Appeal of Lockdown Policy, Philosophy & Rhetoric 53, št. 3, 2020, str. 254–60.

de Berg, H., Das Ende der Geschichte und der bürgerliche Rechtsstaat, Francke Verlag, Tübingen 2007.

Falke, G. H. H., Begriffene Geschichte. Begriffene Geschichte: das historische Substrat und die systematische Anordnung der Bewußtseinsgestalten in Hegels Phänomenologie des Geistes, Lukas Verlag, 1996.

Gentile, G., Origins and Doctrine of Fascism, v: Gentile, G.: Origins and Doctrine of Fascism, New Jersey, Transaction publishers, 2009, str. 1–34.

Happe Kelly, E., Utopia and Crisis, Philosophy & Rhetoric 53, št. 3, 2020, str. 272–78.

Hegel, G. W. F., Grundlinien der Philosophie des Rechts, Suhrkamp, Frankfurt am Main 1970.

Hegel, G. W. F., Um v zgodovini, Analecta, Ljubljana 1999b.

Heidegger, M., Tehnika in preobrat; v: Izbrane razprave, Cankarjeva založba, Ljubljana 1967, str. 319–382.

Heidegger, M., Hegel (GA 68), Vittorio Klostermann, Frankfurt am Main 2009.

Ibn Khaldun, Mukadima: Uvod v knjigo primerov, Krtina, Ljubljana 2009.

Kant, I., Ideja k obči zgodovini s kozmopolitskega stališča, v: I. Kant, Zgodovinsko-politični spisi, ZRC SAZU, Ljubljana 2006.

Marx, K., Pariški rokopisi, v: K. Marx, F. Engels: Izbrana dela (MEID), Zvezek I., Cankarjeva založba, Ljubljana 1969a.

Marx, K., Prispevek k židovskemu vprašanju, v: K. Marx, F. Engels: Izbrana dela (MEID), Zvezek I., Cankarjeva založba, Ljubljana 1969b.

Ottmann, H., Die Weltgeschichte, v: Siep, L., G. W. F. Hegel: Grundlinien der Philosophie des Rechts, Akademie Verlag, Berlin 2005, str. 267–286.

Rothholz, W., Bemerkungen zur politischen Theorie Ibn Khaldun's, v: Zeitschrift für Religions- und Geistesgeschichte, Vol. 37, No. 4, 1985, str. 309–321.

Salazar, Ph. J., The Virus That Dares (Us) Not (to) Speak Its Name: A Polemic, Philosophy & Rhetoric 53, št. 3, 2020, str. 319–25.

Schick, F., Der Begriff des Verhältnisses von Staat und Religion, v: Staat und Religion in Hegels Rechtsphilosophie (ur. Arndt, A., Iber, C., Kruck, G.), Akademie Verlag, Berlin 2009.

Svetlič, N., Ibn Khaldun – Razgibano življenje nenavadnega moža, v: Mukadima: Uvod v knjigo primerov, Krtina 2009, str. 237–61.

Sveto pismo Stare in Nove zaveze, Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana 2007.

Ustava Republike Slovenije (čistopis), https://zakonodaja.com/ustava/urs (ogled: 27. 5. 2021).

Prenosi

Objavljeno

20.07.2021

Kako citirati

Svetlič, R. (2021). Možne perspektive za pozitivno interpretacijo pandemije COVID-19. Ars &Amp; Humanitas, 15(1), 29–42. https://doi.org/10.4312/ars.15.1.29-42

Številka

Rubrike

Študije – Misliti pandemijo: globalne perspektive