Vabilo k oddaji prispevkov za tematsko številko revije Ars & Humanitas

2019-06-17

Zbirateljska kultura: ideologije in prakse zbiranja in razstavljanja  

 »Zbiranje« v najširšem smislu nabiranja, hranjenja in ohranjanja tako materialnih in nematerialnih stvari, ki imajo neko kulturno oziroma družbeno vrednost, namen ali pomen (Bell 2017), je vseprisotna človeška dejavnost. Njen rezultat so zbirke – kompilacije reči, ki jih iz različnih vzgibov in z različnimi namerami zberejo posamezniki ali institucije. Zbirke in stvari, ki jih sestavljajo, so živi organizmi, saj so njihove usode podvržene procesom spreminjanja (material, raba, interpretacija) in zato vedno zgolj začasne.

Kot je opozoril že Foucault, sta zbiranje in arhiviranje del produkcije znanja-vednosti, zato nam analize zgodovin zbirateljstva razkrivajo načine, kako posamezniki ali institucije prevzemajo in razširjajo obstoječe taksonomije in sisteme vednosti. Obenem raziskave, ki od osemdesetih let 20. stoletja dalje razvijajo t. i. študije materialne kulture, opozarjajo, da so zgodovine zbirateljstva tesno povezane s širšimi vzorci (med)kulturne izmenjave in potrošnje (npr. Appadurai 1986, Miller 1987). Tovrstne raziskave izhajajo iz stališča, da predmeti niso zgolj materialni predstavniki posamezne kulture, temveč odražajo družbene, idejne in ekonomske vrednote tako globalnega trga kot družbeno-politične interpretacije konkretnih družb ali posameznikov. Ti teoretski uvidi so artikulirani skozi danes uveljavljene koncepte , kot so »družbeno življenje stvari« (Appadurai 1986), »kulturna biografija predmetov« (Kopytoff 1986), v obravnavi muzejev (in zbirk) kot »območij srečevanja« (Clifford 1997) ter v poudarjanju polisemičnosti oz. interpretativne narave predmetov, ki se vzpostavi v vzajemnem in soodvisnem odnosu predmetov z vsemi, ki na tak ali drugačen način prihajajo v stik z njimi.

Pričujoči poziv vabi k obravnavi zbirateljske kulture skozi različne (inter)disciplinarne perspektive od zgodovinskih pojavov disciplin zbiranja, kot so arheologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, muzeologija, literarne vede do psiholoških, antropoloških in socioloških vidikov zbiranja, ki podaja odgovore na naslednja vprašanja: Zakaj zbiramo? Zakaj zbiramo prav tisto, kar zbiramo? Kaj razkrivajo načini, kako zbiramo, kopičimo, razkazujemo zbirke tako v individualni kot institucionalni lasti? Kako se to, kaj je vredno zbiranja, spreminja skozi čas in se razlikuje med kulturami?

Znotraj tematske številke bo poseben sklop namenjen analizi prakse zbiranja in razstavljanja predmetov, ki so bili ne glede na njihov prvotni namen in kasnejše rabe izdelani oz. ustvarjeni izven Evrope, v Evropi pa so pogosto uvrščeni v t. i. neevropske ali izvenevropske zbirke. Dosedanje študije se osredotočajo predvsem na večje zbirke in posamične predmete ter s tem zbiratelje in poznavalce iz zahodnoevropske ter ameriške regije, medtem ko ostajajo ideologije in prakse zbiranja izven nekdanjih evropskih kolonialnih centrov ter njihova povezanost z dominantnimi diskurzi slabo raziskane. Izključenost tovrstnih raziskav prinaša zgolj parcialno sliko evropske zgodovine zbirateljstva predmetov, ki jo definirajo nekdanje kolonialne velesile, kar lahko vodi v povsem napačno razumevanje in posploševanje celostne podobe kulturnih konceptov in kategorij.

Tematska številka bo zato skozi različne vidike poleg splošne narave zbirateljske kulture obravnavala tudi zbirateljstvo, zbiratelje in zbirke predmetov, katerih zbirateljska vrednost izhaja iz njihovega neevropskega izvora, v Sloveniji in v drugih evropskih deželah, ki so bile znotraj nekdanjih imperijev relativno obrobne. Zanimali nas bodo predvsem naslednji vidiki:

- primerjalne zgodovine zbirateljstva oz. zbiranja predmetov, ki tvorijo t. i. neevropske zbirke; primerjave zbirateljskih praks in percepcij konkretnih (tipov) predmetov v prvotnem, neevropskem okolju s tistimi v evropskem prostoru;

- ideologije in prakse zbiranja, klasificiranja in predstavljanja predmetov oddaljenih kultur, konstrukcija Drugega, oblikovanje percepcij kulturne različnosti;

- evrocentrizem, orientalizem in kolonializem v diskurzih in praksah zbiranja in predstavljanja neevropskih predmetov;

- vplivi neevropskih kultur in umetnosti na evropske prakse (npr. japonizem, chinoserie);

- prepletenosti političnih, ekonomskih in kulturnih vidikov zbirateljstva;

- položaj bolj obrobnih evropskih regij v nekdanjih evropskih imperijih v globalnem trgu zbiranja in menjave predmetov: trendi, okusi, materialni pogoji itd.;

- genealogije posameznih zbirk/predmetov in njihova družbena življenja – spreminjajoče se družbene vloge in kulturne konotacije zbirk/posameznih predmetov skozi prostor in čas;

- oblikovanje identitet(e) zbirateljev;

- izvori zbirk in etične dileme, npr. kolonializem, zaplembe in restitucije.

Preučevanje zbirateljske kulture lahko tako razkrije izjemen razpon povezav med svetom »stvari« in človeškim svetom idej, vrednot in pomenov, hkrati pa s poglobljeno obravnavo zbirateljske kulture predmetov, ki niso nastali na evropskih tleh, v dosedaj zanemarjenih območjih prispeva k prevrednotenju obstoječih kulturnih konceptov in kategorij. 

Rok za oddajo izvlečkov: 15. 11. 2019

Rok za oddajo člankov: 10. 5. 2020

Prosimo, da prispevke pošljete na naslov maja.veselic@ff.uni-lj.si.