Sančo, prekrojevalec dobrega jezika

Authors

  • Mitja Skubic

DOI:

https://doi.org/10.4312/vh.6.1.113-116

Keywords:

Sančo, prekrojevalec dobrega jezika

Abstract

Latinščina je bila za veliko evropskih jezikov skozi dolga stoletja edino sredstvo za vsakršno kulturno in duhovno udejstvovanje. Teza latinščine je obstala zlasti v romanskih deželah, tudi potem, ko so si te že ustvarile svojo književnost v ljudskem jeziku. Gotovo pa je, da je bilo dobro znanje latinskega jezika čedalje bolj omejeno na šolane ljudi. In se pri teh je popuščalo. Cervantes se v svojih literarnih delih, tako v Don Kihotu kot v Zglednih novelah norčuje iz neznanja, ki se kaže v krivenčenju latinskih in, širše, manj znanih, manj rabljenih, neljudskih besed; in take in podobne skrivenčene oblike so se v Cervantesovem času gotovo pojavljale, zato jih izrablja kot stilistična sredstva. Ena črta je vsem tem besedam skupna: zdi se, da je osnovno vodilo vsakega takega spreminjanja želja govorečega, da bi bila beseda motivirana. Gre torej za torej ljudsko etimologijo.

Downloads

Download data is not yet available.

Published

31.12.1996

How to Cite

Skubic, M. (1996). Sančo, prekrojevalec dobrega jezika. Verba Hispanica, 6(1), 113–116. https://doi.org/10.4312/vh.6.1.113-116

Issue

Section

Linguistics