Izbira glagolske oblike v konjuktivnih situacijah v vsebinskih odvisnikih: italijansko španska kontrastivna analiza

Authors

  • Ana Reberc

DOI:

https://doi.org/10.4312/vh.13.1.113-122

Keywords:

Izbira glagolske oblike v konjuktivnih situacijah v vsebinskih odvisnikih, italijansko španska kontrastivna analiza

Abstract

Članek obravnava izbiro konjunktivnih oziroma indikativnih glagolskih oblik v italijanskih in španskih besedilih, podrobneje v vsebinskih odvisnikih, pri katerih največkrat prihaja do razlik med obravnavanima jezikoma. V korpusu izbrani vsebinski odvisniki so bili na podlagi izbranega teoretičnega modela klasificirani v tri pomenske razrede: epistemični, volitivni in tematski. Aplikacija modela na konkretnih primerih rabe je pokazala, da se druga in tretja skupina obnašata v primerjanih jezikih zelo podobno, medtem ko pri- haja v prvi do očitnega razhajanja, prav pri najbolj pogostih glagolih, kot sta npr. s po- menom v slovenščini misliti in meniti, ital. PENSARE/ {p. PENSAR in ital. CREDERE/ {p. CREER. Pokazalo se je, da izbiro paradigme v epistemčnem tipu pogojujejo: pomen po- vedka v nadrejenem stavku, oblika (trdilna, nikalna, vprašalna, nikalno-vprašalna), tip veznika in postavitev odvisnika pred glavni stavek. Ugotovitve raziskave naj bi bile v pomoč študentom obeh jezikov.

Downloads

Download data is not yet available.

Published

31.12.2005

How to Cite

Reberc, A. (2005). Izbira glagolske oblike v konjuktivnih situacijah v vsebinskih odvisnikih: italijansko španska kontrastivna analiza. Verba Hispanica, 13(1), 113–122. https://doi.org/10.4312/vh.13.1.113-122

Issue

Section

Student's section