Nekaj zapažanj o glasbeni kulturi Kopra v času Antonia Tarsie

Authors

  • Ivano Cavallini

DOI:

https://doi.org/10.4312/mz.30.1.23-28

Abstract

Članek obravnava glasbeno dediščino, ki je ohranjena v koprskih arhivih, ter vrsto zgodovinskih dokumentov, ki lahko pomagajo pri vrednotenju glasbene kulture v glavnem mestu beneške Istre v drugi polovici 17. stoletja. Že sama konsistentnost cerkvenega repertoarja in dejstvo, da je Antonio Tarsia kot najbolj vidni skladatelj svojega časa pisal glasbo za stolnico, navajata k domnevi, da je bil umetniški razvoj v Kopru v polnem zatonu. Plemiški krogi namreč niso več pospeševali različnih oblik glasbe za gledališče in niso sprejemali melodram iz matične beneške dežele. Ta fenomen je značilen tako za Istro kot za Dalmacijo, z izjemo Dubrovnika, katerega oligarhija je bila veliko bolj odprta vplivom, ki so prihajali iz Italije in ostale Evrope. Edina skladba mladega Tarsie, ki vsebuje nekaj elementov dramatičnosti, je dialog Začarani grešnik, ki z dvema glasovoma in generalnim basom odseva kompozicijski način sodobnega oratorija ter - kar zadeva besedilo - vpliv poezije neštetih posnemovalcev Giambattiste Marina.

Downloads

Download data is not yet available.

Published

01.12.1994

How to Cite

Cavallini, I. (1994). Nekaj zapažanj o glasbeni kulturi Kopra v času Antonia Tarsie. Musicological Annual, 30(1), 23–28. https://doi.org/10.4312/mz.30.1.23-28

Issue

Section

Articles