Kvantitativni model vrednotenja geodiverzitete na podlagi raznolikosti in gostote elementov geodiverzitete na primeru kontaktnega krasa med Kočevsko Reko ter Kostelom

Avtorji

  • Sašo Stefanovski
  • Jaka Grk
  • Gal Hočevar

DOI:

https://doi.org/10.4312/dela.54.75-103

Ključne besede:

geomorfologija, GIS, digitalni model višin, varstvo narave, Dinarski kras, kras

Povzetek

Članek prikazuje nov objektiven sistematičen pristop vrednotenja geodiverzitete na primeru območja med Kočevsko Reko in Kostelom. Metoda temelji na prostorski raznolikosti in gostoti elementov geodiverzitete ter obenem upošteva razgibanost površja. Metodo smo aplicirali na območju kontaktnega krasa, kjer smo evidentirali vroče točke geodiverzitete. Metodo smo na podlagi evalvacije ocenili kot primerno za vrednotenje geodiverzitete.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ARSO [= Agencija Republike Slovenije za okolje], 2015. Podatki LIDARskega snemanja.

Chiba, T., Kaneta, S., Suzuki, Y., 2008. Red relief image map: new visualization method for three dimensional data. The International Archives of the Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Sciences, 37, str. 1071–1076.

Erhartič, B., 2007. Reliefne oblike kot geodiverziteta (geomorfološka naravna dediščina). Dela, 28, str. 59–74. DOI: 10.4312/dela.28.59-74.

Erhartič, B., 2010. Geomorphosite assessment. Acta geographica Slovenica, 50, 2, str. 295–319. DOI: 10.3986/AGS50206.

Forte, J., Pereira, D., Nolasco, M., Brilha, J., 2018. Kernel density applied to the quantitative assessment of geodiversity. Geoheritage, 10, str. 205–217. DOI: 10.1007/s12371-018-0282-3.

Gostinčar, P., 2016. Geomorphological characteristics of karst on contact between limestone and dolomite in Slovenia. Doktorska disertacija. Nova Gorica: Fakulteta za podiplomski študij.

Gray, M., 2004. Geodiversity. Valuing and conserving abiotic nature. London: John Wiley & Sons, Ltd.

Gray, M., 2013. Geodiversity. Valuing and conserving abiotic nature, 2nd edition. Chichester: Wiley Blackwell.

Hočevar, G., 2018. Kontaktni kras med Kočevsko Reko in Kostelom. Zaključna seminarska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Meng, X., Xiong, L., Yang, X., Yang, B., Tang, G., 2018. A terrain openness index for the extraction of karst Fenglin and Fengcong landform units from DEMs. Journal of Mountain Science, 15, str. 752–764. DOI: 10.1007/s11629-017-4742-z.

Mihevc, A., 1991. Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa: izbrani primeri slovenskega krasa. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Mlekuž Vrhovnik, D., 2020. Geostatistično modeliranje neolitske poselitve v Panonski nižini. V: Ciglič, R., Geršič, M., Perko, D., Zorn, M. (ur.). Modeliranje pokrajine. Ljubljana: Založba ZRC, str. 123–131.

Naravovarsveni atlas. 2013. URL: https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/ (citirano 30. 11. 2020).

Osnovna geološka karta SFRJ. List Delnice. 1984. 1 : 100.000. Beograd: Zvezni geološki zavod.

Panizza, M., 2003. Karst landforms as geomorphosites. Dela, 20, str. 19–26.

Peterlin, S., Ravbar, M., Smerdu, R., Vardjan, F., 1976. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije: stanje leta 1975. Ljubljana: Zavod SRS za spomeniško varstvo.

Ruban, D. A., 2010. Quantification of geodiverisity and its loss. Proceedings of the Geologists' Association, 121, 3, str. 326–333. DOI: 10.1016/j.pgeola.2010.07.002.

Saaty, T. L., 1994. Fundamentals of decision making and priority theory: with the analytic hierarchy process. Pittsburgh: RWS Publications.

Savić, D., Dozet, S., 1985. Tumač Osnovne geološke karte SFRJ 1 : 100.000. List Delnice. Beograd: Zvezni geološki zavod.

Serrano, E., Ruiz Flaño, P., 2007. Geodiversity. A theoretical and applied concept. Geographica Helvetica, 62, str. 140–147. DOI: 10.5194/gh-62-140-2007.

Skoberne, P., Peterlin, S., 1988a. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 1. del: Vzhodna Slovenija. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Skoberne, P., Peterlin, S., 1988b. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 2. del: Osrednja Slovenija. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Skoberne, P., Peterlin, S., 1991. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Stanley, M., 2002. Geodiversity, linking people, landscapes and their culture. Dublin.

Stefanovski, S., Repe, B., 2019. Proučevanje vzpetin kopastega krasa s pomočjo digitalnega modela višin. Dela, 52, str. 141–160. DOI: 10.4312/dela.52.141-160.

Stepišnik, U., 2010. Udornice v Sloveniji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Stepišnik, U., Repe, B., 2015. Identifikacija vročih točk geodiverzitete na primeru krajinskega parka Rakov Škocjan. Dela, 44, str. 45–62. DOI: 10.4312/dela.44.45-62.

Stepišnik, U., Trenchovska, A., 2016. Predlog kvantitativnega modela vrednotenja geodiverzitete na primeru krasa Zgornje Pivke, Slovenija. Dela, 46, str. 41–65. DOI: 10.4312/dela.46.41-65.

Stepišnik, U., Trenchovska, A., 2017. A new quantitative model for comprehensive geodiversity evaluation: the Škocjan Caves Regional Park, Slovenia. Geoheritage, 10, 1, str. 39–48. DOI: 10.1007/s12371-017-0216-5.

Stojilković, B., 2019. Metodološki problemi vrednotenja geodiverzitete: primer krajinskega parka Logarska dolina. Dela, 51, str. 51–71. DOI: 10.4312/dela.51.51-72.

Trenchovska, A., 2016. Inventarizacija in vrednotenje geodiverzitete na območju Kratova, Makedonija. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Trenchovska, A., Stojilkovič, B., 2019. Geodiverziteta Narodnega parka Severni Velebit. V: Stepišnik, U. (ur.). Dinarski kras: Severni Velebit. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, str. 108–124. DOI: 10.4312/9789610601470.

Yokohama, R., Shirasawa, M., Pike, R. J., 2002. Visualizing topography by openness: A new application of image processing to digital elevation models. Photogrammetric Engineering & Remote Sensing, 68, 3, str. 257–265.

Zakon o ohranjanju narave. 2004. Uradni list Republike Slovenije, 96/04.

Prenosi

Objavljeno

30.12.2020

Kako citirati

Stefanovski, S., Grk, J., & Hočevar, G. (2020). Kvantitativni model vrednotenja geodiverzitete na podlagi raznolikosti in gostote elementov geodiverzitete na primeru kontaktnega krasa med Kočevsko Reko ter Kostelom. Dela, (54), 75–103. https://doi.org/10.4312/dela.54.75-103

Številka

Rubrike

Razprave