Kraška polja v Sloveniji

  • Uroš Stepišnik Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.4312/dela.53.23-43
Ključne besede: geomorfologija, kras, kraško polje, tipizacija, Slovenija

Povzetek

Kraška polja so kotanje v krasu, ki so zelo pogoste zlasti na Dinarskem krasu. Kljub številnim skupnim značilnostim se pojavljajo v zelo različnih kraških okoljih in delujejo na različne načine. V raziskavi je predstavljena nova tipizacija kraških polj, ki poenostavlja dosedanje tipizacije. Polja opredeljuje glede na geomorfološko okolje, v katerem se pojavljajo, kot ojezerjena, prelivna, pritočna in predledeniška. V raziskavi smo na osnovi nove tipizacije opredelili vseh 35 kraških polj v Sloveniji.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Adamson, K. R., Woodward, J. C., Hughes, P. D., 2014. Glaciers and rivers: Pleistocene uncoupling in a Mediterranean mountain karst. Quaternary Science Reviews, 94, 0, str. 28–43. DOI: 10.1016/j.quascirev.2014.04.016.

Bögli, A., 1980. Karst hidrology and physical speleology. Berlin, Heidelberg, New York: Springer-Verlag.

Bonacci, O., 2004. Poljes. V: Gunn, J. (ur.). Encyclopedia of caves and karst science. New York: Fitzroy Dearborn, str. 599–600.

Cvijić, J., 1895. Karst: geografska monografija. Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti.

Cvijić, J., 1900. Karsna polja zapadne Bosne i Hercegovine (Die Karstpoljen in Westbosnien und in Herzegowina). Glas Srpske kraljevske akademije nauka, 59, 1, str. 59–182.

Ford, D., Williams, P. D., 2007. Karst hydrogeology and geomorphology. Chichester: Wiley.

Gams, I., 1963. Velo polje in problemi pospešene korozije. Geografski vestnik, 35, 1, str. 55–64.

Gams, I., 1973. Die zweiphasige quartärzeitliche Flächenbildung in den Poljen und Blindtälern des nordwestlichen Dinarischen Karstes. V: Semmel, A. (ur.). Neue Ergebnisse der Karstforschung in den Tropen und im Mittelmeerraum : Vorträge des Frankfurter Karstsymposiums 1971. Weisbaden: Franz Steiner Verlag, str. 143–149.

Gams, I., 1974. Kras : zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana: Slovenska matica.

Gams, I., 1978. The polje: the problem of definition: with special regard to the Dinaric karst. Zeitschrift für Geomorphologie, 22, 2, str. 170–181.

Gams, I., 2003. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana: Založba ZRC.

Gams, I., Kunaver, J., Radinja, D., 1973. Slovenska kraška terminologija. Ljubljana: Katedra za fizično geografijo, Univerza v Ljubljani.

Gostinčar, P., 2011. Kontaktni kras v Kočevskem Rogu in Kočevski Mali gori. Dela, 35, str. 27–43. DOI: 10.4312/dela.35.27-44.

Gostinčar, P., 2016. Geomorphological characteristics of karst on contact between limestone and dolomite in Slovenia. PhD thesis. Ljubljana: Univerza v Novi Gorici.

Gunn, J. (ur.), 2004. Encyclopedia of Caves and Karst Science. New York, London: Fitzroy Dearborn.

Jennings, J. N., 1985. Karst geomorphology. Oxford: Basil Blackwell.

Jennings, J. N., 1997. Cave and karst terminology. Australian Speleological Federation.

Kunaver, J., 1983. Geomorphology of the Kanin Mountains with special regard to the glaciokarst. Geografski zbornik, 12, 1, str. 201–343.

Mihevc, A., 1991. Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa: izbrani primeri s slovenskega krasa. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Mihevc, A., 2010. Geomorphology. V: Mihevc, A., Prelovšek, M., Zupan Hajna, N. (ur.). Introduction to Dinaric karst. Postojna: IZRK ZRC SAZU, str. 30–43.

Mojsisovicz, E., 1880. Zur Geologie der Karst Erscheinungen. Jahrbuch der Geologische Reichsanstalt, 30, 3, str. 1–30.

Nicod, J., 2003. Les karsts dinariques: paysages et problemes : Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Monténégro. Ljubljana: Slovenian Academy of Science and Arts.

Pavlopoulos, K., Evelpidou, N., Vassilopoulos, A., 2009. Mapping geomorphological environments. Berlin, Heidelberg: Springer.

Roglić, J., 1958. Odnos riječne erozije i krškog procesa. V. kongres geografa FNR Jugoslavije, str. 103–134.

Sauro, U., 2012. Closed depressions in karst areas. V: Culver, W. B., White, D. C. (ur.). Encyclopedia of Caves (Second Edition). Amsterdam: Academic Press, str. 140–155.

Smart, C. C., 2004. Glacierized and glaciated karst. V: Gunn, J. (ur.). Encyclopedia of caves and karst science. New York: Fitzroy Dearborn, str. 804–809.

Stepišnik, U., 2014. Japage: the collapse dolines in Kupres Polje, Bosnia and Herzegovina. Dela, 42, 1, str. 5–20. DOI: 10.4312/dela.42.1.5-20.

Stepišnik, U., 2015. Krasno polje on Velebit Mountain: morphographic and morphogenetic characteristics Hrvatski geografski glasnik, 77, 2, str. 85–99. DOI: 10.21861/HGG.2015.77.02.05.

Stepišnik, U., 2020. Fizična geografija krasa (v tisku). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Šušteršič, F., 1986. Model čistega krasa in nasledki v interpretaciji površja. Acta Carsologica, 21, 1, str. 97–116.

White, W. B., 1988. Geomorphology and hydrology of karst terrains. Oxford: Oxford university press.

Williams, P. D., 2004. Karst. V: Goudie, A. S. (ur.). Encyclopedia of geomorphology. London: Routledge, str. 568–594.

Žebre, M., Stepišnik, U., 2014a. Glaciokarst geomorphology of the Northern Dinaric Alps: Snežnik (Slovenia) and Gorski Kotar (Croatia). Journal of Maps, 12, 5, str. 873–881. DOI: 10.1080/17445647.2015.1095133.

Žebre, M., Stepišnik, U., 2014b. Reconstruction of Late Pleistocene glaciers on Mount Lovćen, Montenegro. Quaternary International, 353, str. 225–235. DOI: 10.1016/j.quaint.2014.05.006.

Žebre, M., Stepišnik, U., 2015. Glaciokarst landforms and processes of the southern Dinaric Alps. Earth Surface Processes and Landforms, 40, 11, str. 1493–1505. DOI: 10.1002/esp.3731.

Žebre, M., Stepišnik, U., Colucci, R. R., Forte, E., Monegato, G., 2016. Evolution of a karst polje influenced by glaciation : the Gomance piedmont polje (northern Dinaric Alps). str. 143–154. DOI: 10.1016/j.geomorph.2016.01.005.

Žebre, M., Stepišnik, U., Kodelja, B., 2013. Sledovi pleistocenske poledenitve na Trnovskem gozdu. Dela, 39, str. 157–170. DOI: 10.4312/dela.39.157-170.

Objavljeno
2020-12-17
Kako citirati
StepišnikU. (2020). Kraška polja v Sloveniji. Dela, (53), 23-43. https://doi.org/10.4312/dela.53.23-43
Izvod
Št. 53 (2020)
Področje
Razprave

Avtorske pravice (c) 2020 Uroš Stepišnik

Creative Commons License

Delo je zaščiteno z mednarodno licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji).

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.