Omejevanje kraških kotanj z analizo polrezov

  • Aleš Grlj Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za antropološke in prostorske študije, Ljubljana
DOI: https://doi.org/10.4312/dela.53.5-22
Ključne besede: kraške kotanje, samodejno omejevanje, GIS, polrez, geomorfologija

Povzetek

Razvoj metod daljinskega zaznavanja, računalnikov in programske opreme za obdelavo prostorskih podatkov se je dotaknil tudi področja geomorfologije. Vse troje omogoča hitrejšo analizo večjih količin podatkov, ne pa tudi natančnejše. Vzrok za to je slaba matematična definiranost nekaterih geomorfoloških oblik. V raziskavi se osredotočamo na omejevanje kraških kotanj. Za ta namen smo razvili nov pristop, ki pri določanju roba kotanje analizira njene polreze ter učinkovito zaznava tudi robove kotanj na pobočjih. Metoda omogoča pridobivanje natančnejših morfografskih in morfometričnih podatkov o kotanjah. Metodo smo razvili in preizkusili na petih kotanjah Podgrajskega podolja (JZ Slovenija) ter rezultate primerjali z rezultati metode, ki za omejevanje kotanj uporablja hidrološko modeliranje. Opažamo bistveno izboljšanje rezultatov pri omejevanju z novo metodo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bauer, C., 2015. Analysis of dolines using multiple methods applied to airborne laser scanning data. Geomorphology, 250, str. 78–88. DOI: 10.1016/j.geomorph.2015.08.015.

Doctor, D. H., Young, J. A., 2013. An evaluation of automated GIS tools for delineating karst sinkholes and closed depressions from 1-meter lidar-derived digital elevation data. 13th Sinkhole Conference, NCKRI Symposium 2, NCKRI, str. 449–458. DOI:

5038/9780979542275.1156.

Ford, D. C., Williams, P. W., 2007. Karst hydrogeology and geomorphology. Chichester: John Wiley & Sons. DOI: 10.1002/9781118684986.

Gabrovšek, F., Stepišnik, U., 2011. On the formation of collapse dolines: A modelling perspective. Geomorphology, 134, 1-2, str. 23–31. DOI: 10.1016/j.geomorph.2011.06.007.

Grlj, A., Grigillo, D., 2014. Uporaba digitalnega modela višin in satelitskega posnetka RapidEye za zaznavanje kraških kotanj in brezstropih jam Podgorskega krasa. Dela, 42, str. 129–147. DOI: 10.4312/dela.42.129-147.

Guimarães, R. F., de Carvalho Júnior, O. A., de Souza Martins, E., Ferreira de Carvalho, A. P., Trancoso Gomes, R. A., 2005. Detection of karst depression by raster image in the Bambui Group, Brazil. V: Ehlers, M., Michel, U. (ur.). SPIE Proceedings, 5983: Remote sensing for environmental monitoring, GIS applications, and geology V. DOI: 10.1117/12.627741.

Krevs, M., 1992. Iskanje lokalnih reliefnih ekstremov na DMR. Geografski vestnik, 64, str. 205–218.

Liang, F., Du, Y., 2013. An automated method to extract typical karst landform entities from contour lines on topographic maps. Geomorphometry, 2013, str. 71–74.

Lidar ARSO. 2014. URL:http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso (citirano 24. 6. 2020).

Mihevc, R., 2014. Kraške vrtače Dinarskega krasa. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Oddelek za fiziko.

Novljan, Ž., 2019. Vrtače na pobočjih. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Obu, J., 2011. Prepoznavanje kraških kotanj na podlagi digitalnega modela višin. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Podobnikar, T., Možina, P., 2008. Analiza oblik površja z uporabo lokalnega okna. V: Perko, D. (ur.). Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007–2008. Ljubljana: Založba ZRC, str. 29–39. DOI: 10.3986/9789612545420.

Rahimi, M., Alexander, E. C., 2013. Locating sinkholes in lidar coverage of a glaciofluvial karst, Winona county, MN. V: Land, L., Doctor, H. D., Stephenson, J. B. (ur.). Sinkholes and the engineering and environmental impacts of karst. Carlsbad: National Cave and Karst Research Institute, str. 469–480.

Sauro, U., 2012. Closed depressions in karst areas. V: Culver, W. B., White, D. C. (ur.). Encyclopedia of caves (Second edition). Amsterdam: Academic Press, str. 140–155. DOI: 10.1016 / B978-0-12-383832-2.00133-X.

Stepišnik, U., 2015. The problem of dissolution doline definition. Dela, 43, str. 129–147. DOI: 10.4312/dela.43.2.29-40.

Stepišnik, U., 2017. Dinarski kras: plitvi kras Zgornje Pivke. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Sweeting, M. M., 1972. Karst landforms. London: Macmillan.

Šušteršič, F., 1984. Metoda morfometrije in računalniške obdelave vrtač. Acta Carsologica, 13, str. 79–98.

Šušteršič, F., 1986. Zaprte kraške globeli, problematika interpretacije in kartografskega prikaza. Acta Carsologica, 14/15, str. 89–98.

Telbisz, T., Latos, T., Deak, M., Szekely, B., Koma, S., Standovar, T., 2016. The advantage of lidar digital terrain models in doline morphometry compared to topographic map based datasets - Aggtelek karst (Hungary) as an example. Acta Carsologica, 45, 1, str. 5–18.

Vrviščar, B., 2016. Geološka karta kraškega ozemlja nad jamo Medvedjak na Matarskem podolju. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Waltham, A. C., Fookes, P. G., 2003. Engineering classification of karst ground conditions. Quarterly Journal of Engineering Geology and Hydrogeology, 36, str. 101–118.

Waltham, T., Bell, F., Culshaw, M., 2010. Sinkholes and subsidence : Karst and cavernous rocks in engineering and construction. Chichester: Springer, Praxis. DOI: 10.1007/b138363.

Objavljeno
2020-12-17
Kako citirati
GrljA. (2020). Omejevanje kraških kotanj z analizo polrezov. Dela, (53), 5-22. https://doi.org/10.4312/dela.53.5-22
Izvod
Št. 53 (2020)
Področje
Razprave

Avtorske pravice (c) 2020 Aleš Grlj

Creative Commons License

Delo je zaščiteno z mednarodno licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji).

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.