(Ne)privlačnosti z vidika življenja in dela na podeželju: terensko evidentiranje z metodo sodelovalnega kartiranja
Povzetek
V raziskavi nas je zanimala prostorska razporeditev privlačnosti in neprivlačnosti za življenje in delo na prometno dostopnem in demografsko ter gospodarsko vitalnem podeželju. V prispevku pojem privlačnosti opredeljujemo kot kakovost(i)/značilnosti prostora, ki le-tega naredi(jo) zanimivega za življenje in delo na podeželju ter ne izhajajo le iz kvantitativnih podatkov, ampak so pogojene tudi z individualnimi miselnimi predstavami. Zaznavanje tovrstnih (ne)privlačnosti smo testirali na Deželi (severozahodni del Ljubljanske kotline) pri dveh ciljnih skupinah: študentih geografije in lokalnih prebivalcih. Pri tem smo primerjali rezultate, pridobljene s klasičnim terenskim delom in z metodo sodelovalnega kartiranja. Ugotovili smo, da so se odgovori študentov geografije in lokalnih prebivalcev na preučevanem območju večinoma prekrivali tako vsebinsko kot lokacijsko. Pridobljene rezultate bi bilo smiselno vključiti v pripravo razvojnih dokumentov (strategija lokalnega razvoja, strategija razvoja turizma). Uporabljena metoda sodelovalnega kartiranja nam ob skrbni pripravi in jasno zastavljenih ciljih omogoča enostavnejše zbiranje podatkov in vključevanje mlajše populacije, ki je običajno pri načrtovanju razvoja ne vključujemo dovolj.
Prenosi
Avtorske pravice (c) 2019 Nejc Bobovnik, Irma Potočnik Slavič
Delo je zaščiteno z mednarodno licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji).
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
