Kakšen učni načrt si želijo slovenski osnovnošolski učitelji geografije?
Povzetek
Namen prispevka je predstaviti del rezultatov raziskave o slovenskih geografskih učnih načrtih, ki se je začela kot spletna klepetalnica v okviru Zborovanja slovenskih geografov v Mariboru septembra 2017, nato pa je prerasla zastavljene okvire in se nadaljevala do aprila 2018 preko spletne skupine »Geolista«, v katero so vključeni tudi učitelji geografije. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšne učne načrte za pouk geografije v Sloveniji si želijo učitelji geografije na primarni in sekundarni stopnji izobraževanja. V tem prispevku predstavljamo mnenja anketiranih o osnovni konceptualni usmeritvi osnovnošolskega učnega načrta kot tudi o njegovi elementarni strukturi in obsegu. Anketiranci so podali ocene ustreznosti obstoječih elementov učnega načrta ter nekatere predloge za njegovo dopolnitev oziroma preoblikovanje. 122 anketirancev je obstoječi koncept učnega načrta za geografijo v osnovni šoli ovrednotilo kot dober, sočasno pa so tudi izrazili željo po bolj problemsko naravnanem učnem načrtu. Pri tem je večina naklonjena temu, da bi bil učni načrt za pouk geografije v osnovni šoli bolj splošen in predvsem krajši, spremljal pa bi ga priročnik za uresničevanje. Ključnega pomena je sporočilo, da se je prenove učnega načrta treba lotiti pravočasno in sistematično, z dovolj velikim participativnim pristopom vseh deležnikov.
Prenosi
Avtorske pravice (c) 2019 Eva Konečnik Kotnik, Mojca Ilc Klun, Tatjana Resnik Planinc, Karmen Kolnik
Delo je zaščiteno z mednarodno licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji).
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Dela v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
