Za oddajo prispevkov online je potrebna Register in Pojdi na vstop.

Kontrolni seznam za oddajo prispevka

V postopku oddaje se od avtorjev zahteva, da potrdijo skladnost prispevka s spodaj navedenimi točkami, prispevek pa se lahko zavrne, če ne ustreza navedenim usmeritvam.
  • Članek še ni bil obljavljen. Članek prav tako v danem trenutku ni v procesu recenziranja pri drugi reviji.
  • Članek je shranjen v formatu programov Microsoft Word ali OpenOffice.
  • Kjerkoli je to mogoče, so v članku navedeni spletni naslovi do vseh navedenih referenc.
  • Besedilo je napisano v pisavi velikost 12. V besedilu se izogibajte podčrtavanju (raje uporabite poševno pisavo). Vse slikovno gradivo in drugi grafični elementi (tabele, sheme) so ustrezno umeščeni tekom besedila.
  • Članek upošteva Smernice za avtorje, ki so objavljene na spletni strani revije.
  • Če oddajate članek v postopek recenziranja, vas prosimo, da upoštevate Navodila za slepo recenziranje.

Smernice za avtorje

 

  1. Znanstvena revija DELA je periodična publikacija Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izhaja od leta 1985. Namenjena je predstavitvi znanstvenih in strokovnih dosežkov z vseh področij geografije in sorodnih strok. Od leta 2000 izhaja dvakrat letno v tiskani in elektronski obliki (http://revije.ff.uni-lj.si/Dela). Revija je uvrščena v mednarodne baze (Scopus, CGP – Current Geographical Publications, GEOBASE, Central and Eastern European Academic Source, GeoRef, Russian Academy of Sciences Bibliographies, TOC Premier, International Bibliography of the Social Sciences, DOAJ, ERIH PLUS) in ima mednarodni uredniški odbor.
  2. V prvem delu so objavljeni znanstveni (1.01 in 1.02 po kategorizaciji COBISS) in strokovni članki (1.04). V drugem delu se objavljajo informativni prispevki v rubriki POROČILA, in sicer biografski prispevki (obletnice, nekrologi), predstavitve geografskih monografij in revij, pomembnejše geografske prireditve in drugi dogodki idr.
  3. Znanstveni in strokovni članki so lahko objavljeni v treh jezikovnih različicah: dvojezično slovensko-angleško, samo v slovenskem jeziku, samo v angleškem jeziku. Prispevki morajo imeti naslednje sestavine:
  • naslov članka;
  • ime in priimek avtorja/avtorjev;
  • avtorjev poštni naslov (npr. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana);
  • avtorjev elektronski naslov;
  • izvleček (skupaj s presledki do 500 znakov);
  • ključne besede (do 8 besed);
  • besedilo članka (skupaj s presledki do 30.000 znakov; v primeru daljših prispevkov naj se avtor predhodno posvetuje z urednikom);
  • v primeru enojezičnih člankov tudi povzetek/summary v drugem jeziku (skupaj s presledki od 5000 do 8000 znakov) ter prevod izvlečka in ključnih besed v drugi jezik;
  • ime prevajalca.
  1. Članek naj ima naslove poglavij in naslove podpoglavij, označene z arabskimi številkami v obliki desetiške klasifikacije (npr. 1 Uvod, 2 Metode, 3 Rezultati in razprava, 4 Sklep, Literatura in viri ipd.). Razdelitev članka na poglavja je obvezna, podpoglavja naj avtor uporabi le izjemoma.
  2. Avtorji naj prispevke pošljejo v digitalni obliki v formatih *.doc, *.docx ali *.odt. Digitalni zapis besedila naj bo povsem enostaven, brez slogov in drugega zapletenega oblikovanja, brez deljenja besed, podčrtavanja in podobnega. Avtorji naj označijo le krepki in ležeči tisk. Besedilo naj bo v celoti izpisano z malimi tiskanimi črkami (velja tudi za naslove in podnaslove, razen velikih začetnic), brez nepotrebnih krajšav, okrajšav in kratic.
  3. Zemljevidi in druge grafične priloge morajo upoštevati format revije. Če so celostranske, morajo biti velikosti 125 x 170 mm, če so manjše, pa jih omejuje njihova širina – največja dovoljena širina je 125 mm. Črke pri besedilu ne smejo biti manjše od 6 pt. Vse grafične priloge morajo biti oddane kot samostojne datoteke (ne v datoteki z besedilom!), in sicer v formatih AI, CDR, PDF, TIFF ali JPG. Če so oddane v rastrskem formatu, naj bo ločljivost najmanj 300 pik na palec (dpi). Grafikoni morajo biti izdelani s programom Excel ali sorodnim programom (avtorji jih oddajo skupaj s podatki v izvorni datoteki, npr. Excelovi preglednici). Če avtorji ne morejo oddati prispevkov in grafičnih prilog v navedenih oblikah, naj se predhodno posvetujejo z urednikom. Za grafične priloge, za katere avtorji nimajo avtorskih pravic, morajo priložiti fotokopijo dovoljenja za objavo, ki so ga pridobili od lastnika avtorskih pravic.
  4. Avtorji so dolžni upoštevati način citiranja v članku ter oblikovanje seznama virov in literature, preglednic in ostalega grafičnega gradiva, kot je to navedeno v navodilih za pripravo člankov (gl. spodaj). Za dela, ki jih je avtor uporabil v elektronski obliki, naj poleg bibliografskih podatkov navede še elektronski naslov, na katerem je delo dostopno bralcem, in datum citiranja. Za znanstvene članke s številko DOI avtorji navedejo DOI številko.
  5. Znanstveni in strokovni članki bodo recenzirani. Recenzentski postopek je praviloma anonimen, opravita ga dva kompetentna recenzenta, in sicer člani uredniškega odbora ali ustrezni strokovnjaki zunaj uredniškega odbora. Recenzenta prejmeta članek brez navedbe avtorja članka, avtor članka pa prejme recenzentove pripombe brez navedbe recenzentovega imena. Če recenziji ne zahtevata popravka ali dopolnitve članka, se avtorju članka recenzij ne pošlje. Uredniški odbor lahko na predlog recenzentov zavrne objavo prispevka.
  6. Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
  • Pisci besedila z imenom in priimkom avtorstva potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji DELA v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana). O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  • Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnili škodo in stroške.
  • Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se lahko besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko predelava distribuira le pod licenco, ki je enaka tej.
  • Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi), z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
  1. Avtor sam poskrbi za jezikovno ustreznost svojega besedila in prevoda (vključno z izvlečkom, ključnimi besedami in povzetkom članka). Če je besedilo jezikovno neustrezno, ga uredništvo vrne avtorju, ki mora poskrbeti za lektorski pregled besedila. Če obseg avtorskega dela ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajatelju, da ga po svoji presoji ustrezno prilagodi.
  2. Izdajatelj poskrbi, da bodo vsi prispevki s pozitivno recenzijo objavljeni, če bo imel zagotovljena sredstva za tisk. O razporeditvi prispevkov odloča uredniški odbor. Vsakemu avtorju pripada en brezplačen tiskan izvod publikacije.
  3. Avtorji naj prispevke pošljejo na naslov  dela_geo@ff.uni-lj.si

 

 
CITIRANJE MED BESEDILOM
 
V besedilu naj bodo vsi citati opremljeni z natančno navedbo vira oziroma literature. Pri citiranju med besedilom se navajata priimek avtorja in letnica izida vira.
Primer: … (Gams, 2004).
 
Pri citiranju med besedilom navajamo priimke največ treh avtorjev.
Primer: … (Komac, Natek, Zorn, 2008).
 
Če je avtorjev še več, navajamo priimek prvega in dodamo »in sod.«. Na seznamu virov in literature dosledno navajamo vse avtorje po priimkih in imenih.
Primer: … (Plut in sod., 2000).
 
Več uporabljenih virov v citatu ločimo s podpičjem in jih razvrstimo naraščajoče po letnici izida.
Primer: … (Melik, 1960; Gams, 2004).
 
Kadarkoli je avtor znan, smo ga dolžni navajati na prvem mestu. Le v primeru neavtorskih oziroma anonimnih publikacij (zborniki, zakoni, pravilniki, statistične publikacije ipd.) navajamo naslov publikacije in leto izida. Dolge naslove lahko krajšamo.
Primer: … (Statistični letopis Republike Slovenije 2009, 2009). ali krajše (Statistični letopis ..., 2009).
 
Sekundarne vire, ki smo jih povzeli po drugih virih, označimo s »cv:«. To možnost uporabimo le izjemoma, ko primarni vir ni nedosegljiv niti v knjižni niti v elektronski obliki.
Primer: … (Bridges, 1982; cv: Lovrenčak, 1994).
 
Pri spletnih virih navajamo avtorja in letnico objave. Zgolj v primeru anonimnih objav lahko namesto avtorja navedemo naslov objave na spletni strani. Če letnica objave ni znana, navajamo leto prevzema navedb s spleta.
Primera: … (Zupančič, 2009).
… (Triglavski narodni park. Kmetijstvo, 2011).
 
Dobesedni prepisi iz vira morajo biti povsod in v celoti označeni z narekovaji. Neposredno za končnim narekovajem mora biti oklepaj z navedbo vira, ki obvezno vključuje tudi stran. Navedba strani je nujna tudi v primeru, ko smo uporabili določeno misel ali delni podatek drugega avtorja in ne zgolj glavni sklep njegovega dela.
Primer: … (Gams, 2004, str. 60).
 
V primeru poimenske navedbe avtorja med besedilom se v oklepaju navajata le še leto izida in stran.
Primer: Po mnenju Klemenčiča (2005, str. 172) je postalo kmetovanje v Sloveniji …  
 
Tudi pod preglednicami in slikami smo dolžni navajati vire na enak način kot med besedilom.
Primer: Vir: Statistični letopis …, 2009, str. 76.
 
Kadar smo podatke iz določenega vira uporabili za izris grafikona ali karte oziroma za lastne izračune v preglednicah, pod takšnimi prikazi navajamo "vir podatkov".
Primer: Vir podatkov: Statistični letopis …, 2009, str. 76.        
 
Avtorstvo lastnih fotografij navajamo pod vsako fotografijo z navedbo imena, priimka in letnico nastanka fotografije.
Primer: Avtorica: Saša Koren, 2010.
 
Pri objavi fotografij in drugih grafičnih prilog, za katere nimamo avtorskih pravic, smo dolžni ravnati v skladu z določili Zakona o avtorski in sorodnih pravicah Republike Slovenije. 
 
 
OBLIKOVANJE SEZNAMA LITERATURE IN VIROV
 
Seznam literature in virov je končni seznam vseh vrst uporabljenih virov (monografskih publikacij, člankov, kart, gradiva s spleta, osebnih virov itd.), na katerem posamezne enote razvrstimo po abecednem redu priimkov avtorjev oziroma naslovov del v primeru anonimnih objav. Monografske publikacije, članki iz revij in časopisov, karte ter sestavki iz knjig in zbornikov, ki so pridobljeni s svetovnega spleta, se v celoti in dosledno navajajo po pravilih za posamezno vrsto gradiva, dopolnjeno z URL naslovom in datumom citiranja. Uporabljene objave istega avtorja razvrstimo po letnici izida, od najstarejše do najmlajše. Pri objavah istega avtorja iz istega leta dopolnimo letnico izida z malo črko (na primer 2010a in 2010b).
 
Monografske publikacije
 
Priimek, I., leto izdaje. Naslov dela. Izdaja. Kraj izdaje, založba, število strani.
 
  • Černe, A., Kušar, S., 2010. The system of indicators for regional development, structure and potentials. Ljubljana, Faculty of arts, 138 str.
  • Gams, I., 2004. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 515 str.
  • Gregory, K. J., 2010. The Earth's land surface. Landforms and processes in geomorphology. Los Angeles itd., Sage, 348 str.
  • Huggett, R. J., 2007. Fundamentals of geomorphology. 2nd ed. London, New York, Routledge, 458 str.
  • Jurkovšek, B., 1987. Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmač listov Beljak in Ponteba. 1987. Beograd, Zvezni geološki zavod, 58 str.
  • Klemenčič, M. M., Lampič, B., Potočnik Slavič, I., 2008. Življenjska (ne)moč obrobnih podeželskih območij v Sloveniji. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za geografijo, 148 str.
  • Köck, H., Stonjek, D., 2005. ABC der Geographiedidaktik. Köln, Aulis Verlag Deubner, 297 str.
 
Anonimne monografske publikacije
 
Naslov dela. Leto izdaje. Izdaja. Urednik. Kraj izdaje, založba, število strani.
 
  • Geografija Slovenije. 1998. Gams, I., Vrišer, I. (ur.). Ljubljana, Slovenska matica, 501 str.
  • Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. 1998. Ljubljana, DZS, 360 str.
  • Geografski terminološki slovar. 2005. Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 451 str.
  • Global tourism. 1998. 2nd ed. Theobald, W. F. (ed.). Oxford itd., Butterworth Heinemann, XXII, 503 str.
  • Letni pregled turizma 1991. 1994. Ljubljana, Zavod republike Slovenije za statistiko, 137 str.
  • Popisni atlas Slovenije 2002. 2007. Ljubljana, Založba ZRC, 159 str.
  • Republika Slovenija – popis 1991. Prebivalstvo po narodnostni pripadnosti. 1991. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za statistiko. (Računalniški izpis).
  • Soil atlas of Europe. 2005. Luxembourg, European communities, European commission European soil bureau network, 128 str.
  • Statistični letopis Republike Slovenije 2009. 2009. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 687 str.
  • Strategija prostorskega razvoja Slovenije. 2004. Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, 75 str.
  • Violent geographies. Fear, terror, and political violence. 2007. Gregory, D., Pred, A. (ed.). New York, London, Routledge, 390 str.
  • The Times atlas of the world. 2007. 4th ed. London, Times books, 240 str.
  • Veliki atlas sveta. 1997. 2. popravljena izd. Ljubljana, DZS, 390 str.
  • Zakon o varstvu okolja. 1993. Uradni list RS, 32, str. 1750–1769.
 
Članki iz revij in časopisov
 
Priimek, I., leto izdaje revije. Naslov članka. Naslov revije, letnik revije, številka revije, obseg članka.
 
  • Bobnar, M., Kramar, N., Rataj, T., Vučenović, D., 2010. Geografski pogledi na problematiko Črne vasi in naselja ob Ižanski cesti. Geografski obzornik, 57, 1, str. 19–26.
  • Konečnik Kotnik, E., 2007. Razvoj slovenske gimnazije in položaja predmeta geografija v predmetniku gimnazije. Revija za geografijo, 2, 2, str. 29–43.
  • Lipovšek, I., 2006. Poročilo o spremljavi pouka geografije na gimnazijah v šolskem letu 2004/2005. Geografija v šoli, 15, 1, str. 7–16.
  • Lovrenčak, F., 2009. Razvoj fizične geografije na ljubljanski univerzi. Dela, 32, str. 33–41. DOI: 10.4312/dela.32.3.33-41.
  • Natek, K., 2007. Geografske dimenzije naravnih nesreč in varstva pred njimi. Dela, 28, str. 147–164. DOI: 10.4312/dela.28.11.147-164.
  • Ogrin, D., 1993. Burja v Primorju. Pod zračnim slapom. Primorske novice, 47, (12. februar 1993), str. 25.
  • Plut, D., 2004. Preveč je umazane in potratne industrije. Delo. Sobotna priloga, 46, (6. marec 2004), str. 17.
  • Ravbar, N., Kovačič, G., 2010. Characterisation of karst areas using multiple geo-science techniques, a case study from SW Slovenia. Acta carsologica, 39, 1, str. 51–60.
  • Repe, B., 2010. Gozd v Sloveniji. Samo še navzgor? Delo. Polet, 9, (16. september 2010), str. 28–29.
  • Resnik Planinc, T., 2008. Geographical education and values of space. A comparative assessment from five European countries. International research in geographical and environmental education, 17, 1, str. 56–73.
  • Slabe, T., 2005. Two experimental modelings of karst rock relief in plaster. Subcutaneous »rock teeth« and »rock peaks« exposed to rain. Zeitschrift für Geomorphologie, 49, 1, str. 107–119.
 
Sestavki iz knjig in zbornikov
 
Priimek, I., leto izdaje. Naslov sestavka. V: Urednik. Naslov knjige. Kraj izdaje, založba, obseg sestavka.
 
  • Cunder, T., 2009. Pomursko kmetijstvo in njegove razvojne možnosti. V: Kikec, T. (ur.). Pomurje. Geografski pogledi na pokrajino ob Muri. Ljubljana, Zveza geografov Slovenije; Murska Sobota, Društvo geografov Pomurja, str. 117–129.
  • Černe, A., 2004. Analiza pred planom. V: Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, str. 31–40.
  • Gams, I., 1991. Kraška jama. V: Javornik, M. (ur.). Enciklopedija Slovenije. Knj. 5. Kari-Krei. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 401–402.
  • Kušar, S., Nared, J., 2004. Regional development in Slovenia. V: Orožen Adamič, M. (ed.). Slovenia. A geographical overview. Ljubljana, Association of the Geographical societies of Slovenia, str. 147–153.
  • Natek, K., Stepišnik, U., 2008. Hidrogeografske značilnosti Lahinje in Krajinskega parka Lahinja. V: Plut, D. (ur.). Bela krajina in Krajinski park Lahinja. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, str. 91–104.
  • Natek, M., 1976. Polzela. V: Savnik, R. (ur.). Krajevni leksikon Slovenije. Knj. 3. Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo. Ljubljana, Državna založba Slovenije, str. 517–519.
  • Špes, M., Plut, D., 1982. Socialnogeografsko proučevanje degradiranih območij v nekaterih slovenskih mestih. V: Pak, M., Špes, M. (ur.). 20 let socialne geografije v Sloveniji. Ljubljana, Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, str. 28–39.
  • Žiberna, I., 2008. Klimawandel in Slowenien. V: Albrecht, V., Drozg, V. (Hg.). Slowenien. Transformationen und kleinräumige Vielfalt. Frankfurt am Main, Johann Wolfgang Goethe Universität, Institut für Humangeographie, str. 94–107.
 
Karte
 
Naslov karte. Vrsta karte. Leto izdaje. Izdaja. Merilo. Kraj izdaje, založba.
 
  • Dritte Landesaufnahme 1:25.000. Blatt 5545_3. 1870. 1:25.000. Wien, K. k. Militärgeographisches Institut.
  • Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 92, Zali Log. 1995. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije.
  • Maribor. Karta mesta. 1997. 1:10.000. Maribor, Redis.
  • Osnovna geološka karta SFRJ. List Beljak in Ponteba. 1987. 1:100.000. Beograd, Zvezni geološki zavod.
  • Pohorje. Zahodni del. Planinska karta. 1985. 1:50.000. Ljubljana, Institut za geodezijo in fotogrametrijo.
  • Republika Slovenija. Temeljni topografski načrt. Bled-7. 1990. 1:5.000. Ljubljana, Republiška geodetska uprava.
 
Monografske publikacije s svetovnega spleta
 
Priimek, I., leto izdaje. Naslov dela. Izdaja. Kraj izdaje, založba, število strani. URL (Datum citiranja).
 
oziroma pri anonimnih monografskih publikacijah
 
Naslov dela. Leto izdaje. Izdaja. Kraj izdaje, založba, število strani. URL (Datum citiranja).
 
 
Članki iz revij v elektronski obliki
 
Priimek, I., leto izdaje revije. Naslov članka. Naslov revije, letnik revije, številka revije, obseg članka. URL (Datum citiranja).
 
 
Drugi spletni viri
 
Pri prevzemanju navedb s spletnih strani, ki ne sodijo v nobeno od zgornjih kategorij, se obvezno navede priimek in ime avtorja, leto objave (če je znano), naslov prispevka, enotni naslov vira (URL) in datum citiranja. V primeru anonimne objave navajamo po naslovu prispevka.
 
 
Optični diski
 
Priimek, I., leto izdaje. Naslov dela (oznaka gradiva). Kraj izdaje, založba.
 
  • Curić, Z., Curić, B., 1999. Školski geografski leksikon (CD ROM). Zagreb, Hrvatsko geografsko društvo.
  • Okolje danes in jutri (CD ROM). 2011. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje.
  • Pot miru v Posočju (Videoposnetek). 2007. Kobarid, Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju.
 
Ustni ali neobjavljeni viri
 
Priimek, I., leto pridobitve informacije. Tema (osebni vir, datum). Kraj.
 
  • Kranjc, J., 2011. Divja odlagališča ob Savi (osebni vir, 15. 2. 2011). Ljubljana.

Preglednice in slike v članku

Vse preglednice v članku imajo svoje naslove. Vse preglednice so oštevilčene. Med številko in naslovom je dvopičje. Primer: Preglednica 1: Število prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih
Ravno tako imajo vse slike (fotografije, zemljevidi, grafi in podobno) svoje naslove, ki morajo biti ravno tako prevedeni v angleški jezik. Slike so oštevilčene enotno. Med številko in naslovom je dvopičje.
Primer: Slika 1: Rast števila prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih
Slika 2: Izsek topografske karte v merilu 1 : 25.000, list Kranj
Slike so lahko v razmerju 1:1 široke točno 125 mm in visoke največ 180 mm. Za grafične priloge, za katere avtorji nimajo avtorskih pravic, morajo avtorji od lastnika avtorskih pravic pridobiti dovoljenje za objavo. Avtorji naj ob podnapisu dopišejo tudi avtorja slike.

Še nekatera pravila in priporočila

Naslovi člankov in ostalih prispevkov naj bodo čim krajši.
Avtorji naj se izognejo pisanju opomb pod črto na koncu strani.
Pri številih, večjih od 9999, se za ločevanje milijonic in tisočic uporabljajo pike (na primer 12.535 ali 1.312.500).
Pri pisanju merila zemljevida se dvopičje piše nestično, torej s presledkom pred in za dvopičjem (na primer 1 : 100.000).
Med številkami in enotami je presledek (na primer 125 m, 33,4 %), med številom in oznako za potenco ali indeks števila pa presledka ni (na primer 123, km2, a5 ...).
Znaki pri računskih operacijah se pišejo nestično, razen oklepajev (na primer p = a + c - b - (a + c : b)). Avtorji naj bodo zmerni pri uporabi tujk in naj jih tam, kjer je mogoče, zamenjajo s slovenskimi izrazi (na primer: klima/podnebje, masa/gmota, karta/zemljevid, varianta/različica, vegetacija/rastje, maksimum/višek, kvaliteta/kakovost, nivo/raven, lokalni/krajevni, kontinentalni/celinski, centralni/srednji, orientirani/usmerjeni, mediteranski/sredozemski); znanstvena raven člankov namreč ni v nikakršni povezavi z deležem tujk.

Izjava o zasebnosti

Zbiranje osebnih podatkov registriranih ali neregistriranih uporabnikov te spletne strani je del standardiziranega postopka. Vključuje informacije, ki omogočajo uredniško komunikacijo; uporablja se za obveščanje bralcev o avtorstvu in urejanju vsebin; omogoča zbiranje zgoščenih podatkov o vedenju bralcev in sledenje geopolitičnim in družbenim elementom znanstvene komunikacije.

Uredništvo te podatke uporablja za izboljšanje objavljanja znanstvenih monografij na tem portalu in pri nadgradnji spletne strani. Do podatkov, pomembnih za nadaljnji razvoj platforme, lahko v anonimizirani in zgoščeni obliki dostopa razvijalec softvera Public Knowledge Project, z nekaterimi izjemami, kot so statistične meritve števila prenosov posameznega članka. Vaši podatki bodo uporabljeni v namene, ki so v skladu z veljavno zakonodajo. Avtorji posameznih člankov oz. monografij odgovorjajo za točnost navedenih osebnih podatkov.

Uredništvo zasleduje uveljavljene standarde glede varstva osebnih podatkov, ki temeljijo na Splošni uredbi EU o varstvu podatkov (GDPR). To vključuje: (a) obvestilo o zlorabi podatkov; (b) pravico do dostopa; (c) pravico do izbrisa podatkov; (d) prenosljivost podatkov; (e) t. i. koncept vgrajene zasebnosti. GDPR omogoča tudi priznanje "javnega interesa za dostopnost podatkov", kar je pomembno za vse deležnike znotraj akademskega založništva.