Andragoška spoznanja https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja <p>Revija <em>Andragoška spoznanja</em> je mednarodna znanstvena revija za izobraževanje in učenje odraslih, ki izhaja trikrat letno.&nbsp;</p> <p>Revija je namenjena objavi izvirnih znanstvenih člankov (raziskave, razprave, analize), strokovnih člankov, poročil, razmišljanj o strokovni terminologiji in knjižnih ocen predvsem s področja humanistike in družboslovja, ki obravnavajo različne vidike učenja in izobraževanja v odraslosti in starosti ter s tem povezane pojave. Zaželeni so tudi prispevki s področja drugih znanstvenih disciplin, perspektiv in tradicij, ki se povezujejo s področjem učenja in izobraževanja odraslih. Objavljamo raziskave o organiziranem izobraževanju (izobraževalni sistemi, institucije …), neformalnem izobraževanju in vseh pojavnostih priložnostnega učenja, pri čemer spodbujamo raznolikost teoretskih in metodoloških pristopov.</p> <p>Revija objavlja mednarodne znanstvene in strokovne članke v slovenskem in angleškem jeziku. Vsi članki so recenzirani, recenzentski postopek je anonimen.</p> sl-SI <p>Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:</p><ol><li>Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji <strong>Andragoška spoznanja </strong>v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.</li><li>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.</li><li>Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco <a href="http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/" target="_new">Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License</a> (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.</li><li>Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.</li><li>Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.</li></ol> borut.mikulec@ff.uni-lj.si (Borut Mikulec) polona.subelj@ff.uni-lj.si (Znanstvena založba Filozofske fakultete) Tue, 20 Apr 2021 00:00:00 +0200 OJS 3.1.2.1 http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss 60 Kaj transformirati? Izobraževanje odraslih, trajnostni razvoj in okoljska gibanja https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9922 <p>V tokratni tematski številki <em>Andragoških spoznanj</em>, ki zajema šest tematskih člankov, avtorice in avtorji razmišljajo o izzivih trajnostnega razvoja, okoljskega in trajnostnega izobraževanja, okoljskih gibanjih, transformaciji in izobraževanju odraslih z vidika različnih teoretskih perspektiv in metodoloških pristopov.</p> Borut Mikulec Avtorske pravice (c) 2021 Borut Mikulec http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9922 Mon, 19 Apr 2021 13:23:31 +0200 Izobraževati med veliko transformacijo https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9692 <p>Velikanski zgodovinski premiki, ki jih doživljamo v tem času, pod vprašaj postavljajo »običajen način, kako počnemo stvari«, in vodijo do eksistencialnih vprašanj o preživetju človeštva. Prav obdobja velikanskih sprememb pa so tista, v katerih se lahko razvije nekaj kompleksnega in življenjsko pomembnega. V članku raziskujemo, kako je dominantna ločevalna paradigma ustvarila trenutne razdiralne okoliščine v naravi in družbi. Posamezniki in družbe so potopljeni v ločevalno paradigmo in posledično destruktivni, saj se ne zavedajo relacijske, odnosne narave našega sveta. Obravnavamo vseobsegajočo dinamiko ločevalne paradigme in pri tem kritično opredelimo, kako obstoječi učni procesi, tudi izobraževanje o trajnosti, to paradigmo vedno znova reproducirajo. Kot možno rešitev predstavimo odnosno paradigmo, pa tudi implikacije odnosnih načinov spoznavanja in bivanja, s prepletanjem teorije in osebnih zgodb. Ob koncu zarišemo možnost za svetovnonazorsko transformacijo na področju izobraževanja, zlasti v okviru transformativnega trajnostnega izobraževanja.</p> Elizabeth A. Lange, Joy Kcenia Polanco O'Neil, Katie E. Ross Avtorske pravice (c) 2021 Elizabeth A. Lange, Joy Kcenia Polanco O'Neil, Katie E. Ross http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9692 Mon, 19 Apr 2021 13:41:24 +0200 Razlogi za ekofeministično ljudsko izobraževanje v času COVID-19 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9665 <p>Ekofeminizem ponuja ogrodje, ki naslavlja problematiko patriarhata, kapitalizma in degradacije okolja ter pomaga osmisliti svet, ki nujno potrebuje radikalne spremembe. Epidemija COVID-19 je še bolj očitno zarisala prepade neenakosti in revščine, spolnega nasilja ter turbulenc v biosferi. Članek v luči ekofeminizma kritično analizira primer zdravstvenega tečaja za ženske, zasnovanega na podlagi ljudskega izobraževanja (<em>popular education</em>). Avtorici se kot aktivistki in raziskovalki sprašujeta, kako bi bilo treba spremeniti učni načrt, da bi pridobljeno znanje postalo resnično uporabno in transformativno. Članek tako združuje teorijo ljudskega izobraževanja in ekofeminizma. Po pregledu načel ekofeminizma je predstavljena študija primera v praksi, zaključek pa prikaže, da so elementi, ki se neposredno nanašajo na življenja sodelujočih, na primer zagotavljanje hrane in vode, vstopne točke, prek katerih je možno izpodbijati idejo narave kot »stvari« in vzpostaviti dojemanje narave kot kompleksnega in medsebojno povezanega ekosistema. Tudi zunaj konteksta COVID-19 so ekofeministična načela širšega pomena za ljudsko izobraževanje in njegove transformativne pobude.</p> Shirley Walters, Astrid von Kotze Avtorske pravice (c) 2021 Shirley Walters, Astrid von Kotze http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9665 Mon, 19 Apr 2021 13:55:00 +0200 Muzeji, socioekološko razmišljanje in aktivistične pedagogike domišljije https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9620 <p>Preučujemo kompleksno naravo muzejev kot »območij stika« v kontekstu okoljske krize, ki ogroža naš planet. V preteklosti je v muzejih obstajala in tudi zdaj obstaja praksa »monokulturnega« razmišljanja, ki se izdaja za nevtralno, pravzaprav pa podpira patriarhalno kapitalistični in neoliberalni status quo ter ohranja binarij med človeškim in nečloveškim na področju delitve moči, prevlade in nadzora. Vendar pa vse več muzejev spreminja svoj pristop. Osredotočamo se na muzeje v Kanadi, ki z razstavami, pedagoškimi strategijami in vključevanjem lokalnih skupnosti omogočajo prepoznavanje globoko problematičnih globalnih praks »tehnofosilov«. Aktivizem spodbujajo tako, da obiskovalca estetsko pritegnejo, krepijo dialog med skupnostjo in industrijo ter se ukvarjajo z iznajdljivimi pristopi do dekolonizacije, ki na novo rišejo zemljevid našega razumevanja tega, kdo smo in kam gremo. Muzeji, ki intencionalno in politično obravnavajo vprašanja okoljevarstvene problematike, ustvarjajo »opozicijske poglede« in s tem pedagoška prizorišča upora.</p> Lauren Spring, Darlene E. Clover Avtorske pravice (c) 2021 Lauren Spring, Darlene E. Clover http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9620 Mon, 19 Apr 2021 00:00:00 +0200 Kompetence učiteljev za implementacijo trajnostnega razvoja v okviru izobraževanja odraslih https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9879 <p>Predstavljamo rezultate raziskave, v kateri so sodelovali učitelji s področja izobraževanja odraslih na Hrvaškem. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali imajo ustrezne kompetence za implementacijo trajnostnega razvoja v učnem procesu. Učitelji, ki so sodelovali v raziskavi, so večinoma izrazili pozitiven odnos do trajnostnega razvoja, vendar pa so rezultati pokazali tudi nižjo raven poznavanja konceptov, povezanih s trajnostnim razvojem, ali z njim povezane izobrazbe. Čeprav v povprečju učitelji menijo, da razpolagajo s skoraj vsemi splošnimi ali specifičnimi kompetencami, potrebnimi za trajnostni razvoj, je njihova samoevalvacija pokazala, da le delno razpolagajo s kompetencami, ki so neposredno povezane z implementacijo trajnostnega razvoja v učnem procesu izobraževanja odraslih.</p> Siniša Kušić, Renata Hasel Avtorske pravice (c) 2021 Siniša Kušić, Renata Hasel http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9879 Mon, 19 Apr 2021 14:18:37 +0200 Od kolonialnega učenja do izobraževanja za trajnostni razvoj https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9834 <p>Po drugi svetovni vojni so nekatere medvladne organizacije spodbujale popularizacijo načina izobraževanja, ki bi presegal državne meje in nacionalistična prepričanja ter ob zavedanju mednarodne in globalne soodvisnosti obravnaval aktualne družbene izzive skozi transnacionalno perspektivo. Do danes se je v skladu s takšnimi težnjami razvilo veliko različnih izobraževalnih konceptov, zlasti po letu 2000, kar povzroča terminološke in konceptualne nejasnosti, ki jih poskuša ta prispevek zmanjšati z obravnavo petih osrednjih konceptov: globalno izobraževanje, globalno učenje, izobraževanje za globalno državljanstvo, izobraževanje za razvoj ter izobraževanje za trajnostni razvoj. Pokažemo, da imajo koncepti več podobnosti kot razlik, odvisno od konceptualizacije pa je lahko bolj v ospredju trajnostni razvoj, pomoč državam svetovnega »juga«, učenje in zmožnosti za delovanje v globalni družbi ali družbena participacija. V zadnjem desetletju se pod vsemi obravnavanimi koncepti bolj poudarjajo okoljski izzivi in trajnostni razvoj, organizacije, ki uporabljajo in razvijajo posamezne koncepte, pa jih zdaj postavljajo v okvir ciljev trajnostnega razvoja.</p> Tadej Košmerl Avtorske pravice (c) 2021 Tadej Košmerl http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9834 Mon, 19 Apr 2021 14:28:16 +0200 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj širita razumevanje javnega interesa v izobraževanju odraslih https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9747 <p>Javni interes je izhodišče za strateške usmeritve izobraževanja odraslih (IO) v Sloveniji, a trenutno v njem manjkajo okoljske teme. To vrzel v upoštevanju izobraževalnih potreb in skupin predstavljamo s ciljem dopolniti sistemske dokumente ter utemeljiti vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) kot strateško prioriteto. Z uporabo kvalitativne metodologije smo analizirali najnovejše dokumente in druge vire iz obdobja 2010–2020 s treh vidikov: sistema, raziskovanja in prakse. Ugotavljamo, da nepoznavanje, neupoštevanje in nezanimanje za VITR ovirajo njegov razvoj. Z VITR lahko izobraževanje odraslih postane vključujoč ter na potencialih in prednostih ciljnih skupin utemeljen proces. Trenutna usmeritev v povečanje temeljnih zmožnosti in okoljske zavesti z javnoveljavnimi programi in promocijo ne zadostuje za razvoj kritične andragoške prakse in sinergij med akterji, ampak velja začeti več (in drugačne) raziskave in preoblikovati sistem iz hierarhičnega v krožnega. Širše razumljen javni interes zato ne izključuje, ampak le dopolnjuje trenutno zastavljeno prihodnje desetletje slovenskega izobraževanja odraslih.</p> Nevenka Bogataj Avtorske pravice (c) 2021 Nevenka Bogataj http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9747 Mon, 19 Apr 2021 14:36:37 +0200 Mnenja o izobraževanju starejših oseb na kulturno-umetniškem področju https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9584 <p>Predstavljamo raziskavo o mnenju stanovalcev domov za starejše o izobraževanju na kulturno-umetniškem področju. V raziskavi nas je uvodoma zanimalo, kakšno je mnenje o pomenu izobraževanja na kulturno-umetniškem področju, v nadaljevanju pa smo posebno pozornost namenili ugotavljanju obstoja razlik v mnenju o pomembnosti izobraževanja na kulturno-umetniškem področju glede na spol, najvišjo stopnjo pridobljene izobrazbe, izvorno okolje in starost. Raziskovalni vzorec je vključeval 77 udeležencev, ki bivajo v domovih za starejše v Mariboru. Izsledki raziskave kažejo, da se velika večina starejših oseb zaveda pomena izobraževanja na kulturno-umetniškem področju. Ob tem se je izkazalo, da moški in osebe z višjo stopnjo izobrazbe izobraževanju na kulturno-umetniškem področju pripisujejo večji pomen kot ženske in tisti z nižjo stopnjo izobrazbe, medtem ko pri kategorijah izvorno okolje in starost ni bilo zaznati večjih razlik. Pridobljene ugotovitve lahko služijo kot smernice za nadaljnje načrtovanje in raziskovanje izobraževanja na kulturno-umetniškem področju pri starejših osebah, ki bivajo v domovih.</p> Urška Gačnik, Jernej Kovač Avtorske pravice (c) 2021 Urška Gačnik, Jernej Kovač http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9584 Mon, 19 Apr 2021 14:45:24 +0200 Učenje na delovnem mestu v kontekstu visokošolskega praktičnega usposabljanja https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9331 <p>Učenje na delovnem mestu je učinkovit način uvajanja študentov terciarnih študijskih programov v delovno okolje, obenem pa preizkus uporabnosti teoretičnih znanj iz predavalnice. V članku se poglabljamo v učenje na delovnem mestu na primeru praktičnega usposabljanja študentov turizma v Sloveniji. V teoretičnem delu analiziramo strokovno terminologijo, definicije in različne opredelitve praktičnega usposabljanja ter opredelimo vlogo deležnikov v sistemu praktičnega usposabljanja. V empiričnem delu s primerjalnim presojanjem proučujemo značilnosti obstoječih sistemov praktičnega usposabljanja v kontekstu visokošolskih programov na področju turizma. Namen prispevka je razviti model praktičnega usposabljanja v turističnem sektorju z identifikacijo ključnih komponent v posameznih fazah izvajanja, formalnih podlag in izidov. V zaključku predlagamo izboljšave kakovosti sistemov praktičnega usposabljanja z bolj fokusiranimi pripravami deležnikov na prakso, izrabo raznolikih oblik izvajanja praktičnega usposabljanja, spremljanjem razvoja kompetenc študentov ter intenzivnejšo interakcijo med deležniki iz turističnega in izobraževalnega sektorja.</p> Marija Rok Avtorske pravice (c) 2021 Marija Rok http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9331 Mon, 19 Apr 2021 14:57:45 +0200 Uporabnost spletne strani Teacher's Climate Guide za samoizobraževanje andragogov in načrtovanje izobraževanja odraslih o okoljski problematiki https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9695 Andraž Fink Avtorske pravice (c) 2021 Andraž Fink http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9695 Mon, 19 Apr 2021 15:17:09 +0200 Environmental and Animal Abuse Denial: Averting Our Gaze https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9983 Tadej Košmerl Avtorske pravice (c) 2021 Tadej Košmerl http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9983 Mon, 19 Apr 2021 15:30:05 +0200 Starost II. Biti v svetu https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9875 Dušana Findeisen Avtorske pravice (c) 2021 Dušana Findeisen http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9875 Mon, 19 Apr 2021 15:41:27 +0200 Andragoška dediščina Sabine Jelenc Krašovec https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9910 Sonja Kump Avtorske pravice (c) 2021 Sonja Kump http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9910 Mon, 19 Apr 2021 15:49:25 +0200 Sabina Jelenc Krašovec – lik andragoginje https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9920 Zoran Jelenc Avtorske pravice (c) 2021 Zoran Jelenc http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9920 Mon, 19 Apr 2021 15:55:07 +0200