Andragoška spoznanja https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja <p>Revija <em>Andragoška spoznanja</em> je mednarodna znanstvena revija za izobraževanje in učenje odraslih, ki izhaja trikrat letno.&nbsp;</p> <p>Revija je namenjena objavi izvirnih znanstvenih člankov (raziskave, razprave, analize), strokovnih člankov, poročil, razmišljanj o strokovni terminologiji in knjižnih ocen predvsem s področja humanistike in družboslovja, ki obravnavajo različne vidike učenja in izobraževanja v odraslosti in starosti ter s tem povezane pojave. Zaželeni so tudi prispevki s področja drugih znanstvenih disciplin, perspektiv in tradicij, ki se povezujejo s področjem učenja in izobraževanja odraslih. Objavljamo raziskave o organiziranem izobraževanju (izobraževalni sistemi, institucije …), neformalnem izobraževanju in vseh pojavnostih priložnostnega učenja, pri čemer spodbujamo raznolikost teoretskih in metodoloških pristopov.</p> <p>Revija objavlja mednarodne znanstvene in strokovne članke v slovenskem in angleškem jeziku. Vsi članki so recenzirani, recenzentski postopek je anonimen.</p> Ljubljana University Press, Faculty of Arts sl-SI Andragoška spoznanja 1318-5160 Pedagoško-andragoški dnevi 2021 https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/10422 Monika Govekar-Okoliš Nina Breznikar Avtorske pravice (c) 2021 Monika Govekar-Okoliš, Nina Breznikar http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2021-10-22 2021-10-22 27 2 141 146 10.4312/as/10422 Ljudska univerza kot spodbudno okolje za udeležence z visoko funkcionalnim avtizmom https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9817 <p>Članek se osredotoča na ljudsko izobraževanje na srednješolski ravni, ki ponuja spodbudno okolje za udeležence z nevropsihiatrično motnjo, predvsem visoko funkcionalnim avtizmom, z vidika udeležencev, zaposlenih in ravnateljev. V okviru študije je bilo izvedenih 21 intervjujev z udeleženci izobraževanja, trije intervjuji s ciljnimi skupinami učiteljev in 19 telefonskih intervjujev z ravnatelji. Ljudsko izobraževanje se je izkazalo za spodbudno, saj (i) ustvari varno in prijazno okolje, (ii) je osredinjeno na posameznika ter (iii) vzpostavi jasne strukture in oblike dela. Usmerjenost, ki je omejena zgolj na učilnico in učno vsebino, je za skupino posameznikov z visoko funkcionalnim avtizmom preveč ozka. Prav tako pa je pomembno raziskati odnos med različnimi vrstami zaposlenih in kako lahko ti kot medsebojno povezan simbiotični sistem udeležencem ponudijo najboljše možne pogoje za učenje.</p> Joel Hedegaard Martin Hugo Cecilia Bjursell Avtorske pravice (c) 2021 Joel Hedegaard, Martin Hugo, Cecilia Bjursell http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2021-10-22 2021-10-22 27 2 15 32 10.4312/as/9817 Dvojezičnost in jezikovno izobraževanje za izboljšanje kognitivnega zdravja starejših ljudi https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9577 <p>V članku raziskujemo, ali lahko vseživljenjsko dvojezičnost povezujemo z zamikom starostnega pešanja kognitivnih sposobnosti in kognitivno rezervo kot mehanizmom, ki pozitivno vpliva na možganske zmogljivosti pri starejših ljudeh. Pregled novejših psiho- in nevrolingvističnih študij kaže, da pri starejših dvojezičnih osebah prihaja do večletnega zamika pojava simptomov demence v primerjavi z enojezičnimi osebami ter da obstajajo pozitivni učinki dvojezičnih možganskih mrež, prav tako povezani z drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi. Na tem področju manjka metodologija, vendar pa lahko vseživljenjsko dvojezičnost povezujemo tudi s kognitivno rezervo. Na tej podlagi lahko postavimo hipotezo, da k zdravemu staranju lahko pripomore tudi aktivna raba več jezikov, na podlagi tega pa razpravljamo o jezikovni izobrazbi za starejše ljudi, vlogi univerz za tretje življenjsko obdobje, izvajanju kritičnih vidikov tovrstnih tečajev ter ustrezni oceni učinkovitosti znanja jezikov in kognicije.</p> Cécil J. W. Meulenberg Avtorske pravice (c) 2021 Cécil J. W. Meulenberg http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2021-10-22 2021-10-22 27 2 33 52 10.4312/as/9577 Zbiranje dokazov o vplivu učenja starejših odraslih na aktivno staranje https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9934 <p>Vseživljenjsko učenje je eden od temeljev aktivnega staranja, saj učenje krepi dobro počutje in tako omogoča starejšim ljudem, da ostajajo zdravi in vključeni v družbo. Članek poroča o študiji tipa prej-potem (pretest-posttest), izvedeni na Univerzi za tretje življenjsko obdobje na Malti, ki je merila učinek, ki ga ima učenje kasneje v življenju na aktivno staranje. Ugotovitve so pokazale, da ima učenje starejših odraslih močan pozitiven vpliv na stopnjo aktivnega staranja udeležencev in zanje pomeni vir socialnega kapitala, hkrati pa so ljudje, ki so imeli v zgodnjem življenju pozitivne izkušnje z učenjem, bolj motivirani, da sodelujejo pri učenju tudi kasneje. Članek ugotavlja, da vseživljenjsko učenje pri starejših odraslih lahko blaži socialno izolacijo, kognitivno oslabitev in starostno diskriminacijo, ki se običajno pojavijo pri starejših.</p> Marvin Formosa Avtorske pravice (c) 2021 Marvin Formosa http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2021-10-22 2021-10-22 27 2 53 74 10.4312/as/9934 Izboljševanje zdravstvene pismenosti nosečnic z uporabo sodobnih pristopov v zdravstveni vzgoji https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/10187 <p>Optimalne zdravstvene izide v nosečnosti povezujemo s stopnjo zdravstvene pismenosti, ki je danes prepoznana kot ključna socialna determinanta zdravja. Namen integrativnega pregleda literature je bil preučiti, kateri sodobni pristopi (intervencije) zdravstvene vzgoje za dvig zdravstvene pismenosti nosečnic so razviti v svetu ter kakšna je vključenost strokovnjakov drugih disciplin v intervencije zdravstvene vzgoje. Pregledani so bili članki, objavljeni med letoma 2010 in 2021, iz naslednjih elektronskih podatkovnih zbirk: Cinahl in Medline (prek baze EBSCOhost), PubMed in ScienceDirect. V končno vsebinsko integrativno analizo je bilo umeščenih pet kvantitativnih raziskav. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo tematske analize. Raziskave poročajo o vplivu zdravstvene pismenosti na prepričanja/stališča, znanje in življenjski slog med nosečnostjo, obenem pa tudi kažejo na to, da je vključevanje drugih, nezdravstvenih strokovnjakov v zdravstvenovzgojne intervencije zelo omejeno. Vidne so spremembe v pristopu sodobne zdravstvene vzgoje, a hkrati tudi to, da je ta proces prepočasen in nezadostno progresiven.</p> Mirko Prosen Sabina Ličen Avtorske pravice (c) 2021 Mirko Prosen, Sabina Ličen http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2021-10-22 2021-10-22 27 2 75 91 10.4312/as/10187 Zdravstveni kotički in izobraževanje za zdravje v splošnih knjižnicah https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/10188 <p>V članku je prikazana raziskava o zdravstvenih kotičkih v slovenskih splošnih knjižnicah. Namen je bil analizirati dejavnosti zdravstvenih kotičkov in predstaviti prednosti ter pomanjkljivosti oz. izzive. Uporabljene so bile različne metode zbiranja podatkov: intervjuji s knjižničarji, analiza spletnih strani in družbenih omrežij ter opazovanje. Rezultati so pokazali, da se knjižnice zavedajo pomena izobraževanja za zdravje in organizirajo veliko število izobraževanj za zdravje, vendar pa se ta le v manjši meri izvedejo v zdravstvenih kotičkih. Zdravstveni kotički so urejeni in smiselno umeščeni v knjižnični prostor, potrebovali pa bi nove strategije za izobraževanje za zdravje. Poseben izziv pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja za zdravje so informacijsko slabše pismeni uporabniki, saj mnogo priložnosti pridobivanja informacij ponujajo prav splet in družbena omrežja. S spremenjeno strategijo izobraževanja bodo lahko v prihodnosti zdravstveni kotički imeli močnejšo vlogo pri ozaveščanju uporabnikov na področju zdravja.</p> Katarina Švab Avtorske pravice (c) 2021 Katarina Švab http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2021-12-02 2021-12-02 27 2 93 107 10.4312/as/10188 Ozaveščanje javnosti o paliativni oskrbi https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/10171 <p>Ozaveščanje in izobraževanje splošne javnosti o paliativni oskrbi lahko izboljša tako paliativno oskrbo kot zadnje dneve življenja bolnikov z neozdravljivo boleznijo. To je tudi namen mednarodnega programa Zadnja pomoč (<em>Last Aid</em>), v okviru katerega poteka skupnostno izobraževanje o paliativni oskrbi, ki ga izvajajo v 18 državah. V Sloveniji smo ga začeli izvajati v drugi polovici 2019 in doslej izvedli 25 tečajev. Do zdaj se je tečaja udeležilo 350 ljudi, 255 jih je izpolnilo in vrnilo ocenjevalne vprašalnike. Namen prispevka je predstaviti analizo evalvacije tečaja Zadnja pomoč v Sloveniji. Na podlagi analize podatkov, pridobljenih s kvalitativno in kvantitativno metodo, lahko ugotovimo, da je bil izobraževalni program dobro sprejet tudi v slovenskem okolju, saj so bili udeleženci zelo zadovoljni tako z vsebino kot z izvedbo tečaja. Z najvišjo oceno (5) je tečaj v celoti ocenilo 87,7 % udeležencev, posamezne module pa je z najvišjo oceno ocenilo več kot 75 % udeležencev. Medtem ko so udeleženci večinoma pozitivno ovrednotili interaktivnost tečaja in priložnost izmenjave izkušenj na njem, pa analiza evalvacije kaže tudi, da je treba program nadgraditi z dodatnimi temami.</p> Erika Zelko Edvard Jakšič Nevenka Krčevski Škvarč Avtorske pravice (c) 2021 Erika Zelko, Edvard Jakšič, Nevenka Krčevski Škvarč http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2021-10-22 2021-10-22 27 2 109 122 10.4312/as/10171 Evalvacija kulturnih kompetenc na področju zdravstva https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/10185 <p>Namen prispevka je spodbuditi dialog o evalvaciji kulturnih kompetenc v zdravstvu. V prvem delu članka bosta avtorici predstavili različne poskuse merjenja kulturnih kompetenc v zdravstvu, pri čemer bosta kritično analizirali probleme, ki se pojavljajo ob uporabi instrumentov, namenjenih merjenju kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev. V drugem delu članka pa se bosta osredotočili na evalvacijski postopek prvega izobraževalnega programa s področja kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev v Sloveniji. Evalvacijski postopek v Sloveniji bo služil kot primer, na podlagi katerega bosta avtorici pokazali na pomen dopolnjevanja kvantitativnih metod s kvalitativnimi ter potrebe po tem, da premaknemo pozornost od merjenja kulturnih kompetenc posameznih zdravstvenih delavcev k evalvaciji izvajalcev izobraževanja, k perspektivi pacientov ter k evalvaciji kulturnih kompetenc celotnih zdravstvenih ustanov.</p> Uršula Lipovec Čebron Ivanka Huber Avtorske pravice (c) 2021 Uršula Lipovec Čebron, Ivanka Huber http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2021-10-22 2021-10-22 27 2 123 140 10.4312/as/10185 Izobraževanje odraslih na področju zdravja: pomen družbenokulturnih dimenzij in interdisciplinarnosti https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/10406 <p>Izobraževanje odraslih na področju zdravja postaja vedno bolj obsežno polje v andragogiki ter drugih družboslovnih, humanističnih in medicinskih vedah, kar se med drugim odraža v samostojnih revijah, interdisciplinarno zasnovanih razpravah o raziskovanju, v mednarodnih projektih, mnogovrstnosti praks in tudi v pestrosti poimenovanj: zdravstvena vzgoja, izobraževanje za zdravje, zdravstveno izobraževanje, vzgoja in izobraževanje za zdravje, razvoj zdravstvene pismenosti ali zdravstveno opismenjevanje, ozaveščanje o zdravju. V tej tematski številki je odnos med izobraževanjem in zdravjem/boleznijo osvetljen z dveh zornih kotov. Prvi obravnava vpliv izobraževanja, vključenosti v izobraževalne programe na zdravje in dobro počutje. Drugi zorni kot razmerja med zdravjem in izobraževanjem odpira pogled na izobraževanje, ki je ciljno pripravljeno z namenom izboljševanja znanja o zdravju/bolezni.</p> Uršula Lipovec Čebron Nives Ličen Avtorske pravice (c) 2021 Uršula Lipovec Čebron, Nives Ličen http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2021-10-22 2021-10-22 27 2 3 13 10.4312/as/10406