https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/issue/feed Andragoška spoznanja 2019-10-08T12:40:40+02:00 Borut Mikulec borut.mikulec@ff.uni-lj.si Open Journal Systems <p>Revija <em>Andragoška spoznanja</em> je mednarodna znanstvena revija za izobraževanje in učenje odraslih, ki izhaja štirikrat na leto.&nbsp;</p> <p>Revija je namenjena objavi izvirnih znanstvenih člankov (raziskave, razprave, analize), poročil, razmišljanj o strokovni terminologiji in knjižnih ocen predvsem s področja humanistike in družboslovja, ki obravnavajo različne vidike učenja in izobraževanja v odraslosti in starosti ter s tem povezane pojave. Zaželeni so tudi prispevki s področja drugih znanstvenih disciplin, perspektiv in tradicij, ki se povezujejo s področjem učenja in izobraževanja odraslih. Objavljamo raziskave o organiziranem izobraževanju (izobraževalni sistemi, institucije …), neformalnem izobraževanju in vseh pojavnostih priložnostnega učenja, pri čemer spodbujamo raznolikost teoretskih in metodoloških pristopov.</p> <p>Revija objavlja mednarodne znanstvene in strokovne članke v slovenskem in angleškem jeziku. Vsi članki so recenzirani, recenzentski postopek je anonimen.</p> https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/8722 Izobraževanje 2030 in izobraževanje odraslih: globalne perspektive in lokalne skupnosti – mostovi ali vrzeli? 2019-10-08T12:40:39+02:00 Rob Evans rob.evans@ovgu.de <p>Ta tematska številka Andragoških spoznanj izhaja iz 10. konference raziskovalne mreže ESREA Med globalnim in lokalnim – Izobraževanje odraslih in skupnosti (Between Global and Local: Adult Learning and Communities, BGL-ALC), ki je potekala v Opatiji na Hrvaškem med 7. in 10. junijem 2018 v organizaciji Ustanove za izobraževanje odraslih DANTE. Ta institucija je močno vpeta v lokalne in regionalne izobraževalne mreže ter dejavna na evropski ravni v številnih projektih EU in v različnih oblikah sodelovanja. Organizatorji konference so skupaj s koordinatorji raziskovalne mreže BGL-ALC za naslov srečanja izbrali Izobraževanje 2030 in izobraževanje odraslih: Globalne perspektive in lokalne skupnosti – mostovi ali vrzeli? Agende, prakse in raziskave. </p> 2019-10-08T08:01:28+02:00 Avtorske pravice (c) 2019 Rob Evans https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/8675 Univerzitetno poučevanje in učenje v izobraževalnih vedah: primer andragogike v Češki republiki 2019-10-08T12:40:39+02:00 Jana Poláchová Vašťatková jana.polachova@upol.cz Miroslav Dopita miroslav.dopita@upol.cz <p>V Češki republiki je po letu 1990 deideologizacijo visokega šolstva spremljalo tudi veliko drugih sprememb. Članek v kontekstu tako lokalne kot globalne izobraževalne politike predstavi tri razvojna ­obdobja izobraževalnih ved, vključno z andragogiko, v češkem visokem šolstvu po letu 1990 in pokaže, kako so spremembe vplivale na kakovost univerzitetnega poučevanja. V raziskovalnem delu se osredotoča na spremembe, ki so jih dosegli akterji, predvsem profesorji in docenti, povezani z razvojem izobraževalnih ved v Češki republiki, po omenjenem letu. Analiza polstrukturiranih intervjujev je pokazala, da so na spremembe v izobraževalnih vedah vplivali omejen dostop do tuje literature in velike kadrovske spremembe, tudi vračanje kvalificiranih akademikov. V Češki republiki je spodbujanje andragogike zahtevalo razvoj metodologije in kritičnega pristopa do učenja odraslih. Posamezni akademiki so zaradi novega poudarka dali prednost raziskovanju pred poučevanjem, kljub temu pa so udeleženci raziskave poudarili osrednji pomen dela s študenti.</p> 2019-10-08T08:06:37+02:00 Avtorske pravice (c) 2019 Jana Poláchová Vašťatková, Miroslav Dopita https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/8721 Ponovna opredelitev vseživljenjskega učenja: od trajnosti do generacijskih načinov učenja 2019-10-08T12:40:38+02:00 Maria Bajner bajner@kpvk.pte.hu <p>The following paper is intended to give a brief account of the trends in lifelong learning as they appear in the official documents of UNESCO and OECD. It identifies the driving forces behind humanistic and utilitarian considerations in the opposing approaches of UNESCO and OECD, while it also addresses the role of political influencers in confusing the issues. The author uses document analysis of studies and findings of international surveys to shed light on the ambivalent stances in educational documents towards the importance of lifelong learning. The author will argue that a shift in rhetoric from lifelong learning to generational learning is needed in order to eliminate “doublespeak” and meet the needs of today's generations brought up often with utilitarian values and high economic expectations.</p> 2019-10-08T08:14:30+02:00 Avtorske pravice (c) 2019 Maria Bajner https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/8671 Vloga univerz in učiteljev pri razvijanju in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja 2019-10-08T12:40:38+02:00 Jayakumar Chinnasamy Jayakumar.Chinnasamy@uws.ac.uk Jeannie Daniels rtjt67ik76@uhiihz.com <p>Univerze in druge visokošolske ustanove naj bi imele družbeno poslanstvo, da prispevajo k skupnemu dobremu v družbi, tako lokalno kot globalno. Zaradi globalnih sprememb v visokem šolstvu te ustanove razvijajo različne politike, na primer internacionalizacije in trajnostnega razvoja. Pomembno vlogo opravljajo pri zastavljanju ciljev trajnostnega razvoja in pri doseganju teh ciljev prek poučevanja, raziskav in drugih storitev. Učinkovita realizacija praks trajnostnega razvoja je odvisna od učiteljev, ki so neposredno vpeti v ustvarjanje vezi med študenti in skupnostjo. Vendar pa učitelji niso vedno vključeni v razvijanje politik, kar vpliva na njihovo zmožnost doseganja ciljev. Raziskava škotskega visokega šolstva proučuje, kako učitelji dojemajo internacionalizacijo visokega šolstva, kako je ta koncept zastavljen in realiziran na njihovih univerzah in koliko – če sploh – učitelji sodelujejo pri oblikovanju politik. Članek zagovarja tezo, da imajo učitelji, posebej v visokem šolstvu, zmožnosti, ki so pri razvijanju ciljev trajnostnega razvoja spregledane.</p> 2019-10-08T08:17:31+02:00 Avtorske pravice (c) 2019 Jayakumar Chinnasamy, Jeannie Daniels https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/8673 Odziv na potrebe po jezikovni podpori za priseljence in begunce v East Midlands, Velika Britanija 2019-10-08T12:40:40+02:00 Cora Lindsay Cora.Lindsay@nottingham.ac.uk Renata Seredyńska-Abou-Eid Renata.Seredynska-abou_eid@nottingham.ac.uk <p>Za priseljence in begunce je jezik ključnega pomena pri stikih z uradniki, zaposlitvi, uporabi zdravstvenih storitev in na splošno za dobro počutje v novem okolju. Kljub temu v regiji East Midlands ne obstaja enoten pristop k zagotavljanju jezikovne podpore za priseljence ali begunce. Članek obravnava jezikovno pomoč, ki je na voljo tem skupnostim, in opredeljuje vrzeli v okviru ponujene pomoči, do katerih v zadnjih letih prihaja zaradi zmanjševanja temu namenjenih javnih sredstev. Članek izhaja iz doktorske študije, ki je uporabila raziskave mešanih metod in katere cilj je bil ugotoviti jezikovne potrebe poljske skupnosti v regiji ter opisuje pobudo Univerze v Nottinghamu, da odpravi vrzeli v pomoči pri učenju angleščine, ki je na voljo odraslim govorcem drugih jezikov, tako priseljencev kot beguncev, na območju Nottinghama.</p> 2019-10-08T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2019 Cora Lindsay, Renata Seredyńska-Abou-Eid https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/8672 Združevanje zahodnih in arabskih praks razvoja vodstvenih kompetenc: primer izziva premostitve razlik globalnih in lokalnih pogledov na učenje odraslih 2019-10-08T12:40:40+02:00 Amira Khattab amira.khattab@darkmatter.ae David Wong dwong@msu.edu <p>Zaradi nezadostno usposobljene delovne sile se arabske države obračajo k zahodnim načelom učenja odraslih. Vendar pa zahodnih praks ni mogoče vpeljati, ne da bi upoštevali kulturo določenega območja. Ta obsežna študija želi prepoznati najboljše prakse za razvoj vodstvenih kompetenc za arabske odrasle učence in raziskuje, kako bi se te prakse lahko najbolj uspešno umestile v lokalno kulturno okolje. Za opredelitev najučinkovitejših praks za vodilne delavce v arabskem svetu je bila uporabljena delfska metoda, po kateri je bilo anketiranih 24 strokovnjakov za izobraževanje vodilnih delavcev. Poleg tega so bili opravljeni intervjuji z osmimi strokovnjaki, anketiranih pa je bilo 1.500 podjetnikov iz 17 držav. Pri proučevanju kazalnikov odnosov na ravni posameznika kot tudi odnosov na ravni države je bilo uporabljeno hierarhično linearno modeliranje. Ugotovitve kažejo, da je treba dejavnosti prilagajati tako, da se upoštevajo napetosti med globalnim in lokalnim pogledom na izobraževanje odraslih. Predhodne izkušnje zahodnih izobraževalnih praks so prav tako pomembne. Zaradi tradicionalnih izkušenj šolanja lahko prihaja do velikega odpora do neznanih idej in praks. </p> 2019-10-08T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/8674 Preveč večerov. Učenje demokracije na podlagi participativnega proračunskega postopka 2019-10-08T12:40:36+02:00 Emilio Lucio-Villegas elucio@us.es <p>V članku se ukvarjam z izkušnjami, ki povezujejo izobraževanje odraslih z državljanstvom in participacijo. Državljanstvo je zame povezano s socialno pravičnostjo in družbeno vključenostjo. Predlagam, da je ključni element državljanstva sodelovanje pri javnih vprašanjih, povezanih z življenjem v skupnostih, z namenom ustvarjanja egalitarnih odnosov med ljudmi. V članku obravnavam participacijo v povezavi s specifično izkušnjo: eksperimentom participatornega proračuna v mestu Sevilja med letoma 2003 in 2007. Prek participatorne raziskave in oblikovanih učnih gradiv raziskujem specifične izkušnje znotraj izobraževanja odraslih. Na koncu se ukvarjam s posledicami, ki jih te izkušnje imajo za emancipatorno izobraževanje odraslih, katerega cilj je poučevanje in učenje demokracije.</p> 2019-10-08T09:03:33+02:00 Avtorske pravice (c) 2019 Emilio Lucio-Villegas https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/8216 Izkušnje učiteljev v javnem šolstvu s prodornim učenjem 2019-10-08T12:40:37+02:00 Davin Jules Carr-Chellman djc194@gmail.com Michael Kroth rdeh6h@hohoih.com <p>Učitelji so bistvenega pomena za demokratični proces, saj oblikujejo izobraženo prebivalstvo. Od številnih pričakovanj, ki jih imamo do učiteljev, je učitelj-kot-vseživljenjski-učenec med najbolj zapostavljenimi. Osrednji raziskovalni vprašanji tega prispevka sta, kako učitelji dojemajo učence in kako izkušnjo prodornega učenja. Namen študije je bil bolje razumeti učitelje-kot-učence, in sicer na podlagi podatkov ciljne skupine učiteljev v javnem šolstvu in osredotočenosti na zgornji dve vprašanji. Raziskava je pokazala, da izkušnjo prodornega učenja zaznamujejo naslednje značilnosti: rastoče, čustveno, pretresljivo, pristno, nespremenljivo, ali pozitivno ali negativno, družabno, odpirajoče in presenetljivo. Znotraj procesa prodornega učenja in glede na teme, ki se pojavijo, učenci kažejo globino misli in čustveno inteligenco, življenje jemljejo resno, so pustolovski v mislih in dejanjih, so neomejeni in skromni. S konstruktivističnega vidika nas te lastnosti usmerjajo k naslednjim ugotovitvam: prodorno učenje je nedualistično in holistično, je kumulativen proces in je osrednjega pomena z vidika kompleksne vloge strukturalne identitete. </p> 2019-10-08T08:43:32+02:00 Avtorske pravice (c) 2019 Davin Jules Carr-Chellman, Michael Kroth https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/8534 Pismenost odraslih in temeljne izobraževalne politike s primerjalne perspektive: ugotovitve iz štirih držav 2019-10-08T12:40:36+02:00 Alexandra Ioannidou ioannidou@die-bonn.de Carolin Knauber knauber@die-bonn.de <p>Politike opismenjevanja odraslih in temeljne izobrazbe imajo vse večji pomen, posebej odkar so rezultati mednarodne raziskave o kompetencah odraslih (PIAAC) v okviru programa OECD pokazali, da precejšen delež odraslih dosega nižje stopnje pismenosti in da obstajajo znatne razlike v stopnjah kompetenc med državami. Članek raziskuje medsebojni vpliv med različnimi oblikami politik opismenjevanja odraslih in politik temeljne izobrazbe na podlagi kvalitativnih podatkov mednarodnega primerjalnega projekta, ki je proučeval temeljne izobraževalne politike v različnih državah s poudarkom na pismenosti. Članek predstavlja podatke štirih držav (Avstrije, Danske, Anglije in Turčije), pri čemer se osredotoča na strukture upravljanja in uporablja teoretični okvir, usmerjen k akterjem. Analiza prikazuje sistematično primerjavo temeljnih izobraževalnih politik v omenjenih državah in kaže na pomen struktur upravljanja pri oblikovanju in izvajanju politik.</p> 2019-10-08T08:56:03+02:00 Avtorske pravice (c) 2019 Alexandra Ioannidou, Carolin Knauber https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/8578 Koncepti kakovosti v evalvacijskih praksah v visokem šolstvu: instrumentalizacija relativistične kakovosti 2019-10-08T12:40:35+02:00 Jernej Širok jernej.sirok@gmail.com <p>Kakovost je uzakonjen instrument nadzora in transformacije visokega šolstva z vzvodi kulture, ki je bolj organizacijska kot akademska. Ne opira se na univerzi lastne koncepte tega, kaj je dobro, torej na jasno strukturirane ideale in vrednote, temveč na funkcionalnost po sebi. Esencialistična opredelitev se ne zdi mogoča, ker je funkcionalna kakovost pomensko relativna in razrahljana – služi heterogenim, partikularnim interesom. Tako na sistemski in regulatorni ravni kot v praksi ni enotnega esencialističnega koncepta kakovosti z univerzalnim sistemom vrednot, ki bi odkrito usmerjal presoje kakovosti v akreditacijskih in evalvacijskih postopkih v delih, ki presegajo ugotavljanje skladnosti z objektivističnimi predpisi in se opirajo na izrekanje vrednostnih sodb. Instrument česa je torej kakovost v praksi? Odgovor poskuša ponuditi empirična raziskava evalvacijskih praks v Sloveniji, ki kaže, da kakovost ne zasleduje višjih idealov univerze, temveč sistematično pomaga visoko šolstvo preseliti v polje ekonomsko-pravnih razmerij in ga prilagoditi ekonomskim interesom.</p> 2019-10-08T09:28:13+02:00 Avtorske pravice (c) 2019 Jernej Širok https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/8465 20 let online izobraževanja na DOBI 2019-10-08T12:40:35+02:00 Jasna Dominko Baloh nina.zugman@doba.si <p>Besedilo, ki je pred vami, nima namena natančnega in izčrpnega prikaza razvoja online študija na DOBI, v njem želim obuditi nekaj točk spomina, ki so pomembne za nekatere temeljne ideje. Tudi zato, ker te še danes veljajo za izhodišča razvoja online izobraževanja.</p> 2019-10-08T09:37:14+02:00 Avtorske pravice (c) 2019 Jasna Dominko Baloh https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/8785 Položaj marginaliziranih grupa u društvu 2019-10-08T12:40:34+02:00 Aleksandra Šindić hiuguzgfu@jiojoi.com 2019-10-08T09:55:01+02:00 Avtorske pravice (c)