https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/issue/feed Andragoška spoznanja 2021-05-10T15:02:44+02:00 Borut Mikulec borut.mikulec@ff.uni-lj.si Open Journal Systems <p>Revija <em>Andragoška spoznanja</em> je mednarodna znanstvena revija za izobraževanje in učenje odraslih, ki izhaja trikrat letno.&nbsp;</p> <p>Revija je namenjena objavi izvirnih znanstvenih člankov (raziskave, razprave, analize), strokovnih člankov, poročil, razmišljanj o strokovni terminologiji in knjižnih ocen predvsem s področja humanistike in družboslovja, ki obravnavajo različne vidike učenja in izobraževanja v odraslosti in starosti ter s tem povezane pojave. Zaželeni so tudi prispevki s področja drugih znanstvenih disciplin, perspektiv in tradicij, ki se povezujejo s področjem učenja in izobraževanja odraslih. Objavljamo raziskave o organiziranem izobraževanju (izobraževalni sistemi, institucije …), neformalnem izobraževanju in vseh pojavnostih priložnostnega učenja, pri čemer spodbujamo raznolikost teoretskih in metodoloških pristopov.</p> <p>Revija objavlja mednarodne znanstvene in strokovne članke v slovenskem in angleškem jeziku. Vsi članki so recenzirani, recenzentski postopek je anonimen.</p> https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9584 Mnenja o izobraževanju starejših oseb na kulturno-umetniškem področju 2021-05-10T15:02:42+02:00 Urška Gačnik urska.gacnik@student.um.si Jernej Kovač jernej.kovac@um.si <p>Predstavljamo raziskavo o mnenju stanovalcev domov za starejše o izobraževanju na kulturno-umetniškem področju. V raziskavi nas je uvodoma zanimalo, kakšno je mnenje o pomenu izobraževanja na kulturno-umetniškem področju, v nadaljevanju pa smo posebno pozornost namenili ugotavljanju obstoja razlik v mnenju o pomembnosti izobraževanja na kulturno-umetniškem področju glede na spol, najvišjo stopnjo pridobljene izobrazbe, izvorno okolje in starost. Raziskovalni vzorec je vključeval 77 udeležencev, ki bivajo v domovih za starejše v Mariboru. Izsledki raziskave kažejo, da se velika večina starejših oseb zaveda pomena izobraževanja na kulturno-umetniškem področju. Ob tem se je izkazalo, da moški in osebe z višjo stopnjo izobrazbe izobraževanju na kulturno-umetniškem področju pripisujejo večji pomen kot ženske in tisti z nižjo stopnjo izobrazbe, medtem ko pri kategorijah izvorno okolje in starost ni bilo zaznati večjih razlik. Pridobljene ugotovitve lahko služijo kot smernice za nadaljnje načrtovanje in raziskovanje izobraževanja na kulturno-umetniškem področju pri starejših osebah, ki bivajo v domovih.</p> 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Urška Gačnik, Jernej Kovač https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9331 Učenje na delovnem mestu v kontekstu visokošolskega praktičnega usposabljanja 2021-05-10T15:02:42+02:00 Marija Rok marija.rok@fts.upr.si <p>Učenje na delovnem mestu je učinkovit način uvajanja študentov terciarnih študijskih programov v delovno okolje, obenem pa preizkus uporabnosti teoretičnih znanj iz predavalnice. V članku se poglabljamo v učenje na delovnem mestu na primeru praktičnega usposabljanja študentov turizma v Sloveniji. V teoretičnem delu analiziramo strokovno terminologijo, definicije in različne opredelitve praktičnega usposabljanja ter opredelimo vlogo deležnikov v sistemu praktičnega usposabljanja. V empiričnem delu s primerjalnim presojanjem proučujemo značilnosti obstoječih sistemov praktičnega usposabljanja v kontekstu visokošolskih programov na področju turizma. Namen prispevka je razviti model praktičnega usposabljanja v turističnem sektorju z identifikacijo ključnih komponent v posameznih fazah izvajanja, formalnih podlag in izidov. V zaključku predlagamo izboljšave kakovosti sistemov praktičnega usposabljanja z bolj fokusiranimi pripravami deležnikov na prakso, izrabo raznolikih oblik izvajanja praktičnega usposabljanja, spremljanjem razvoja kompetenc študentov ter intenzivnejšo interakcijo med deležniki iz turističnega in izobraževalnega sektorja.</p> 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Marija Rok https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9692 Izobraževati med veliko transformacijo 2021-05-10T15:02:35+02:00 Elizabeth A. Lange e24lange@gmail.com Joy Kcenia Polanco O'Neil joneil@uwsp.edu Katie E. Ross Katie.Ross@uts.edu.au <p>Velikanski zgodovinski premiki, ki jih doživljamo v tem času, pod vprašaj postavljajo »običajen način, kako počnemo stvari«, in vodijo do eksistencialnih vprašanj o preživetju človeštva. Prav obdobja velikanskih sprememb pa so tista, v katerih se lahko razvije nekaj kompleksnega in življenjsko pomembnega. V članku raziskujemo, kako je dominantna ločevalna paradigma ustvarila trenutne razdiralne okoliščine v naravi in družbi. Posamezniki in družbe so potopljeni v ločevalno paradigmo in posledično destruktivni, saj se ne zavedajo relacijske, odnosne narave našega sveta. Obravnavamo vseobsegajočo dinamiko ločevalne paradigme in pri tem kritično opredelimo, kako obstoječi učni procesi, tudi izobraževanje o trajnosti, to paradigmo vedno znova reproducirajo. Kot možno rešitev predstavimo odnosno paradigmo, pa tudi implikacije odnosnih načinov spoznavanja in bivanja, s prepletanjem teorije in osebnih zgodb. Ob koncu zarišemo možnost za svetovnonazorsko transformacijo na področju izobraževanja, zlasti v okviru transformativnega trajnostnega izobraževanja.</p> 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Elizabeth A. Lange, Joy Kcenia Polanco O'Neil, Katie E. Ross https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9665 Razlogi za ekofeministično ljudsko izobraževanje v času COVID-19 2021-05-10T15:02:37+02:00 Shirley Walters ferris@iafrica.com Astrid von Kotze astridvonkotze@gmail.com <p>Ekofeminizem ponuja ogrodje, ki naslavlja problematiko patriarhata, kapitalizma in degradacije okolja ter pomaga osmisliti svet, ki nujno potrebuje radikalne spremembe. Epidemija COVID-19 je še bolj očitno zarisala prepade neenakosti in revščine, spolnega nasilja ter turbulenc v biosferi. Članek v luči ekofeminizma kritično analizira primer zdravstvenega tečaja za ženske, zasnovanega na podlagi ljudskega izobraževanja (<em>popular education</em>). Avtorici se kot aktivistki in raziskovalki sprašujeta, kako bi bilo treba spremeniti učni načrt, da bi pridobljeno znanje postalo resnično uporabno in transformativno. Članek tako združuje teorijo ljudskega izobraževanja in ekofeminizma. Po pregledu načel ekofeminizma je predstavljena študija primera v praksi, zaključek pa prikaže, da so elementi, ki se neposredno nanašajo na življenja sodelujočih, na primer zagotavljanje hrane in vode, vstopne točke, prek katerih je možno izpodbijati idejo narave kot »stvari« in vzpostaviti dojemanje narave kot kompleksnega in medsebojno povezanega ekosistema. Tudi zunaj konteksta COVID-19 so ekofeministična načela širšega pomena za ljudsko izobraževanje in njegove transformativne pobude.</p> 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Shirley Walters, Astrid von Kotze https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9620 Muzeji, socioekološko razmišljanje in aktivistične pedagogike domišljije 2021-05-10T15:02:38+02:00 Lauren Spring lauren.spring@mail.utoronto.ca Darlene E. Clover clover@uvic.ca <p>Preučujemo kompleksno naravo muzejev kot »območij stika« v kontekstu okoljske krize, ki ogroža naš planet. V preteklosti je v muzejih obstajala in tudi zdaj obstaja praksa »monokulturnega« razmišljanja, ki se izdaja za nevtralno, pravzaprav pa podpira patriarhalno kapitalistični in neoliberalni status quo ter ohranja binarij med človeškim in nečloveškim na področju delitve moči, prevlade in nadzora. Vendar pa vse več muzejev spreminja svoj pristop. Osredotočamo se na muzeje v Kanadi, ki z razstavami, pedagoškimi strategijami in vključevanjem lokalnih skupnosti omogočajo prepoznavanje globoko problematičnih globalnih praks »tehnofosilov«. Aktivizem spodbujajo tako, da obiskovalca estetsko pritegnejo, krepijo dialog med skupnostjo in industrijo ter se ukvarjajo z iznajdljivimi pristopi do dekolonizacije, ki na novo rišejo zemljevid našega razumevanja tega, kdo smo in kam gremo. Muzeji, ki intencionalno in politično obravnavajo vprašanja okoljevarstvene problematike, ustvarjajo »opozicijske poglede« in s tem pedagoška prizorišča upora.</p> 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Lauren Spring, Darlene E. Clover https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9879 Kompetence učiteljev za implementacijo trajnostnega razvoja v okviru izobraževanja odraslih 2021-05-10T15:02:39+02:00 Siniša Kušić skusic@ffri.uniri.hr Renata Hasel renata.hasel@gmail.com <p>Predstavljamo rezultate raziskave, v kateri so sodelovali učitelji s področja izobraževanja odraslih na Hrvaškem. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali imajo ustrezne kompetence za implementacijo trajnostnega razvoja v učnem procesu. Učitelji, ki so sodelovali v raziskavi, so večinoma izrazili pozitiven odnos do trajnostnega razvoja, vendar pa so rezultati pokazali tudi nižjo raven poznavanja konceptov, povezanih s trajnostnim razvojem, ali z njim povezane izobrazbe. Čeprav v povprečju učitelji menijo, da razpolagajo s skoraj vsemi splošnimi ali specifičnimi kompetencami, potrebnimi za trajnostni razvoj, je njihova samoevalvacija pokazala, da le delno razpolagajo s kompetencami, ki so neposredno povezane z implementacijo trajnostnega razvoja v učnem procesu izobraževanja odraslih.</p> 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Siniša Kušić, Renata Hasel https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9834 Od kolonialnega učenja do izobraževanja za trajnostni razvoj 2021-05-10T15:02:40+02:00 Tadej Košmerl tadej.kosmerl@ff.uni-lj.si <p>Po drugi svetovni vojni so nekatere medvladne organizacije spodbujale popularizacijo načina izobraževanja, ki bi presegal državne meje in nacionalistična prepričanja ter ob zavedanju mednarodne in globalne soodvisnosti obravnaval aktualne družbene izzive skozi transnacionalno perspektivo. Do danes se je v skladu s takšnimi težnjami razvilo veliko različnih izobraževalnih konceptov, zlasti po letu 2000, kar povzroča terminološke in konceptualne nejasnosti, ki jih poskuša ta prispevek zmanjšati z obravnavo petih osrednjih konceptov: globalno izobraževanje, globalno učenje, izobraževanje za globalno državljanstvo, izobraževanje za razvoj ter izobraževanje za trajnostni razvoj. Pokažemo, da imajo koncepti več podobnosti kot razlik, odvisno od konceptualizacije pa je lahko bolj v ospredju trajnostni razvoj, pomoč državam svetovnega »juga«, učenje in zmožnosti za delovanje v globalni družbi ali družbena participacija. V zadnjem desetletju se pod vsemi obravnavanimi koncepti bolj poudarjajo okoljski izzivi in trajnostni razvoj, organizacije, ki uporabljajo in razvijajo posamezne koncepte, pa jih zdaj postavljajo v okvir ciljev trajnostnega razvoja.</p> 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Tadej Košmerl https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9747 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj širita razumevanje javnega interesa v izobraževanju odraslih 2021-05-10T15:02:41+02:00 Nevenka Bogataj nevenka.bogataj@acs.si <p>Javni interes je izhodišče za strateške usmeritve izobraževanja odraslih (IO) v Sloveniji, a trenutno v njem manjkajo okoljske teme. To vrzel v upoštevanju izobraževalnih potreb in skupin predstavljamo s ciljem dopolniti sistemske dokumente ter utemeljiti vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) kot strateško prioriteto. Z uporabo kvalitativne metodologije smo analizirali najnovejše dokumente in druge vire iz obdobja 2010–2020 s treh vidikov: sistema, raziskovanja in prakse. Ugotavljamo, da nepoznavanje, neupoštevanje in nezanimanje za VITR ovirajo njegov razvoj. Z VITR lahko izobraževanje odraslih postane vključujoč ter na potencialih in prednostih ciljnih skupin utemeljen proces. Trenutna usmeritev v povečanje temeljnih zmožnosti in okoljske zavesti z javnoveljavnimi programi in promocijo ne zadostuje za razvoj kritične andragoške prakse in sinergij med akterji, ampak velja začeti več (in drugačne) raziskave in preoblikovati sistem iz hierarhičnega v krožnega. Širše razumljen javni interes zato ne izključuje, ampak le dopolnjuje trenutno zastavljeno prihodnje desetletje slovenskega izobraževanja odraslih.</p> 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Nevenka Bogataj https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9922 Kaj transformirati? Izobraževanje odraslih, trajnostni razvoj in okoljska gibanja 2021-05-10T15:02:34+02:00 Borut Mikulec borut.mikulec@ff.uni-lj.si <p>V tokratni tematski številki <em>Andragoških spoznanj</em>, ki zajema šest tematskih člankov, avtorice in avtorji razmišljajo o izzivih trajnostnega razvoja, okoljskega in trajnostnega izobraževanja, okoljskih gibanjih, transformaciji in izobraževanju odraslih z vidika različnih teoretskih perspektiv in metodoloških pristopov.</p> 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Borut Mikulec https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9695 Uporabnost spletne strani Teacher's Climate Guide za samoizobraževanje andragogov in načrtovanje izobraževanja odraslih o okoljski problematiki 2021-05-10T15:02:43+02:00 Andraž Fink afna.fink@gmail.com 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Andraž Fink https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9910 Andragoška dediščina Sabine Jelenc Krašovec 2021-05-10T15:02:44+02:00 Sonja Kump sonja.kump@guest.arnes.si 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Sonja Kump https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9920 Sabina Jelenc Krašovec – lik andragoginje 2021-05-10T15:02:44+02:00 Zoran Jelenc dxasd@wwe.com 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Zoran Jelenc https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9983 Environmental and Animal Abuse Denial: Averting Our Gaze 2021-05-10T15:02:43+02:00 Tadej Košmerl tadej.kosmerl@ff.uni-lj.si 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Tadej Košmerl https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9875 Starost II. Biti v svetu 2021-05-10T15:02:44+02:00 Dušana Findeisen dusana.findeisen@guest.arnes.si 2021-04-19T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2021 Dušana Findeisen