Od kolonialnega učenja do izobraževanja za trajnostni razvoj

Pregled izbranih konceptov izobraževanja o globalni soodvisnosti

  • Tadej Košmerl Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Ključne besede: globalno izobraževanje, globalno učenje, izobraževanje za globalno državljanstvo, izobraževanje za razvoj, izobraževanje za trajnostni razvoj

Povzetek

Po drugi svetovni vojni so nekatere medvladne organizacije spodbujale popularizacijo načina izobraževanja, ki bi presegal državne meje in nacionalistična prepričanja ter ob zavedanju mednarodne in globalne soodvisnosti obravnaval aktualne družbene izzive skozi transnacionalno perspektivo. Do danes se je v skladu s takšnimi težnjami razvilo veliko različnih izobraževalnih konceptov, zlasti po letu 2000, kar povzroča terminološke in konceptualne nejasnosti, ki jih poskuša ta prispevek zmanjšati z obravnavo petih osrednjih konceptov: globalno izobraževanje, globalno učenje, izobraževanje za globalno državljanstvo, izobraževanje za razvoj ter izobraževanje za trajnostni razvoj. Pokažemo, da imajo koncepti več podobnosti kot razlik, odvisno od konceptualizacije pa je lahko bolj v ospredju trajnostni razvoj, pomoč državam svetovnega »juga«, učenje in zmožnosti za delovanje v globalni družbi ali družbena participacija. V zadnjem desetletju se pod vsemi obravnavanimi koncepti bolj poudarjajo okoljski izzivi in trajnostni razvoj, organizacije, ki uporabljajo in razvijajo posamezne koncepte, pa jih zdaj postavljajo v okvir ciljev trajnostnega razvoja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Andreotti, V. (2011). Actionable Postcolonial Theory in Education. Palgrave Macmillan. https://doi.org/10.1057/9780230337794

Andreotti, V., Ahenakew, C. in Cooper, G. (2011). Equivocal Knowing and Elusive Realities: Imagining Global Citizenship Otherwise. V V. Andreotti in L. M. T. M. de Souza (ur.), Postcolonial Perspectives on Global Citizenship Education (str. 233–250). Routledge. https://doi.org/10.4324/9780203156155

Arbeiter, J. (2019). Analiza področja globalnega učenja v Sloveniji in priporočila za nadaljnjo krepitev. SLOGA.

Arnuš, N. (2010). Publikacija o globalnem učenju v Sloveniji. SLOGA.

Bourn, D. (2014). The Theory and Practice of Global Learning. Development Education Research Centre, Institute of Education.

Bourn, D. (2015). The Theory and Practice of Development Education: A pedagogy for global social justice. Routledge. https://doi.org/10.4324/9781315752730

Bourn, D., Hunt, F., Blum, N. in Lawson, H. (2016). Primary Education for Global Learning and Sustainability. Cambridge Primary Review Trust.

Bowen, G. A. (2009). Document analysis as a qualitative research method. Qualitative Research Journal, 9(2), 27–40. https://doi.org/10.3316/QRJ0902027

Buckler, C. in Creech, H. (2014). Shaping the Future We Want: UN Decade of Education for Sustainable Development (2005-2014): Final Report. UNESCO.

Bučar, M. in Udovič, B. (2007). Oblikovanje strategije mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije ob upoštevanju načel EU. Teorija in praksa, 44(6), 842–861.

Cabezudo, A., Christidis, C., Carvalho da Silva, M., Demetriadou-Saltet, V., Halbartschlager, F. in Mihail, G.-P. (2012). Global Education Guidelines: A Handbook for Educators to Understand and Implement Global Education. North-Sourh Centre of the Council of Europe.

CONCORD. (2018). Global citizenship education in Europe. How much do we care? CONCORD Europe.

CONCORD, Svet evropskih občin in regij, Razvojni inštitut za mednarodne odnose Češke republike, Enota Evropske komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj, Evropski parlament, Evropski forum mladih, belgijsko Ministrstvo za zunanje zadeve, trgovanje in razvojno sodelovanje, Evropska mreža za globalno izobraževanje, nemško Zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Irish Aid irskega Ministrstva za zunanje zadeve, luksemburški direktorat za razvojno sodelovanje Ministrstva za zunanje zadeve, slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve, Center sever–jug Sveta Evrope, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, portugalska Agencija za razvoj in Slovaška agencija za mednarodno razvojno sodelovanje. (2007). The European Consensus on Development: the contribution of Development Education & Awareness Raising. https://diplomatie.belgium.be/sites/default/files/downloads/european_consensus_development.pdf

Davies, I., Evans, M. in Reid, A. (2005). Globalising citizenship education? A critique of »global education« and »citizenship education«. British Journal of Educational Studies, 53(1), 66–89.

Dill, J. S. (2013). The Longings and Limits of Global Citizenship Education: The Moral Pedagogy of Schooling in a Cosmopolitan Age. Routledge. https://doi.org/10.4324/9780203374665

Erjavšek, M., Kostanjevec, S. in Lovšin, F. (2014). Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj na Pedagoški fakulteti Ljubljana - primer študijskega programa Gospodinjstvo z vezavami. Vzgoja in izobraževanje, 45(4), 31–36.

Evans, R. (2019). Izobraževanje 2030 in izobraževanje odraslih: Globalne perspektive in lokalne skupnosti – mostovi ali vrzeli? Andragoška spoznanja, 25(3), 3–21. https://doi.org/10.4312/as.25.3.3-21

Freire, P. (2005). Pedagogy of the oppresed. Continuum.

Global Education Network Europe. (2020). Ministries and Agencies. https://gene.eu/about-gene/ministries-and-agencies/

Gobbo, Ž. (2011). Education for Sustainable Development: Slovenija: Research Report. Focus, društvo za sonaraven razvoj.

Golob, N. (2009). Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj kot vseživljenjski proces. Andragoška spoznanja, 15(2), 19–28. https://doi.org/10.4312/as.15.2.19-28

Gregorčič, M. (2018). Silenced Epistemologies: The power of testimonies and critical auto/biographies for contemporary education. Andragoška spoznanja, 24(1), 61–75. https://doi.org/10.4312/as.24.1.61-75

Grotlüschen, A. (2018). Global Competence – Does the new OECD competence domain ignore the global South? Studies in the Education of Adults, 50(2), 185–202. https://doi.org/10.1080/02660830.2018.1523100

Hansmann, R., Mieg, H. A. in Frischknecht, P. (2012). Principal sustainability components: empirical analysis of synergies between the three pillars of sustainability. International Journal of Sustainable Development & World Ecology, 19(5), 451–459. https://doi.org/10.1080/13504509.2012.696220

Ivančič, A., Čebelič, T., Drofenik, O., Jelenc Krašovec, S., Kramar, M., Mohorčič Špolar, V. A., Možina, E., Sotošek, A., Radinović Hajdič, M., Urbanč, M. in Vilič Klenovšek, T. (2011). Izobraževanje odraslih. V J. Krek in M. Metljak (ur.), Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (str. 369–417). Zavod RS za šolstvo.

Jamšek, D. in Javrh, P. (2009). Osnovna šola - izobraževalno in kulturno srce trajnostnega ravnanja za najbolj ranljive? Andragoška spoznanja, 15(2), 36–44. https://doi.org/10.4312/as.15.2.36-44

Kahn, H. E. in Agnew, M. (2016). Global Learning Through Difference. Journal of Studies in International Education, 21(1), 52–64. https://doi.org/10.1177/1028315315622022

Kavka Gobbo, Ž. (2016). Uvodnik. V Ž. Kavka Gobbo in B. Jerman (ur.), Z globalnim učenjem do globalnih ciljev (str. 5). SLOGA.

Kolnik, K. (2010). Šolska geografija v luči vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Dela, 34, 201–210. https://doi.org/10.4312/dela.34.201-210

Krause, J. (2010). The European Development Education Monitoring Report - Development Education Watch. DEEEP.

Krause, J. (2016). NGOs in Global Education: From Promoting Aid towards Global Citizen Empowerment for Change. V H. Hartmeyer in L. Wegimont (ur.), Global Education in Europe Revisited: Strategies and Structures: Policy, Practice and Challenges (str. 149–160). Waxmann Verlag.

Kregar, S. (2017). Celostni pristop k vključevanju vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Vzgoja in izobraževanje, 48(4), 27–33.

Leicht, A., Heiss, J. in Jung, W. B. (2018). Introduction. V A. Leicht, J. Heiss in W. J. Byun (ur.), Issues and trends in Education for Sustainable Development (str. 7–16). UNESCO.

Ličen, N., Findeisen, D. in Fakin Bajec, J. (2017). Communities of Practice as a Methodology for Grassroots Innovation in Sustainable Adult Education. Andragoška spoznanja, 23(1), 23–39. https://doi.org/10.4312/as.23.1.23-39

Maastrichtska deklaracija o globalnem izobraževanju. (15. – 17. 11. 2002). https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=090000168070e540

McCloskey, S. (2014). Introduction: Transformative Learning in the Age of Neoliberalism. V S. McCloskey (ur.), Development Education in Policy and Practice (str. 1–18). Palgrave Macmillan. https://doi.org/10.1057/9781137324665

Mikulec, B. (2019). Evropeizacija izobraževanja: Izobraževanje odraslih med teorijo, evropsko in nacionalnimi politikami ter prakso. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789610601425

Milana, M. in Tarozzi, M. (2019). Addressing global citizenship education (GCED) in adult learning and education (ALE). UNESCO Institute for Lifelong Learning.

Mlinar, A. (2010). Paradigma trajnosti in izobraževanje. Raziskava na slovenskih univerzah s posebnim ozirom na Univerzo na Primorskem. Annales, Series historia et sociologia, 20(1), 119–130.

OECD. (14. 12. 1960). Convention on the Organisation for Economic Co-operation and Development. https://www.oecd.org/general/conventionontheorganisationforeconomicco-operationanddevelopment.htm

OZN. (20. 3. 1987). Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Future. https://sustainabledevelopment.un.org/content/documents/5987our-common-future.pdf

OZN. (25. 9. 2015). Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development. https://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E

OZN. (2017). Global Education First Initiative (GEFI) – United Nations Partnerships for SDGs Platform. https://sustainabledevelopment.un.org/partnership/?p=9696

OZN. (2020). Global indicator framework for the Sustainable Development Goals and targets of the 2030 Agenda for Sustainable Development. https://bit.ly/305fSXs

Pashby, K., da Costa, M., Stein, S. in Andreotti, V. (2020). A meta-review of typologies of global citizenship education. Comparative Education, 56(2), 144–164. https://doi.org/10.1080/03050068.2020.1723352

Pike, G. (2000). Global Education and National Identity: In Pursuit of Meaning. Theory into practice, 39(2), 64–73. https://doi.org/10.1207/s15430421tip3902_2

Rajacic, A., Surian, A., Fricke H.-J., Krause, J. in Davis, P. (2010). DEAR in Europe – Recommendations for Future Interventions by the European Commission: Final Report of the ‚Study on the Experience and Actions of the Main European Actors Active in the Field of Development Education and Awareness Raising‘. European Commission.

Rauner, M. (1999). UNESCO as an organizational carrier of civics education information. International Journal of Educational Development, 19(1), 91–100. https://doi.org/10.1016/S0738-0593(98)00061-3

Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 (ReNPIO13–20). (2013). Uradni list RS, št. 90/13 in 6/18 – ZIO-1. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO97

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za 2020–2030 (ReNPVO20–30). (2020). Uradni list RS, št. 31/20. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1985

Sant, E, Davies, I., Pashby, K. in Shultz, L. (2018). Global Citizenship Education: A Critical Introduction to Key Concepts and Debates. Bloomsbury Academic.

Scheunpflug, A. (2011a). Global education and cross-cultural learning: A challenge for a research-based approach to international teacher education. International Journal of Development Education and Global Learning, 3(3), 29–44. https://doi.org/10.18546/IJDEGL.03.3.03

Scheunpflug, A. (2011b). Identity and Ethics in Global Education. V L. Jääskeläinen, T. Kaivola, E. O’Loughlin in L. Wegimont (ur.), Becoming a Global Citizen: Proceedings of the International Symposium on Competencies of the Global Citizens (str. 31–39). The Finnish National Board of Education in Global Education Network Europe.

Singh, S. (2019). New Horizons for Development Education in the Context of Sustainable Development Goals. International Journal of Research in Social Sciences, 9(3), 326–361.

Singh, S. (2020). From Global North-South Divide to Sustainability: Shifting Policy Frameworks for International Development and Education. International and Multidisciplinary Journal of Social Sciences, 9(1), 76–102. http://doi.org/10.17583/rimcis.2020.4923

SLOGA. (24. 10. 2018). Teden globalnega učenja letos o spremembah in aktivaciji. https://bit.ly/2MFW21Q

Sund, L. in Pashby, K. (2020). Delinking global issues in northern Europe classrooms. The Journal of Environmental Education, 51(2), 156–170. https://doi.org/10.1080/00958964.2020.1726264

Suša, R. (2015). Globalno učenje v Sloveniji: Pregled obdobja 2008–2014. SLOGA.

Svet Evrope. (2020). About the North-South Centre. https://www.coe.int/en/web/north-south-centre/about-the-north-south-centre

Tikly, L. (2019). Education for Sustainable Development in Africa: a critique of regional agendas. Asia Pacific Education Review, 20(2), 223–237. https://doi.org/10.1007/s12564-019-09600-5

UNESCO. (2014). Global Citizenship Education: Preparing learners for the challenges of the 21st century. UNESCO.

UNESCO. (2015). Global Citizenship Education: Topics and Learning Objectives. UNESCO.

UNESCO. (2020). Global Action Programme on Education for Sustainable Development. https://en.unesco.org/globalactionprogrammeoneducation

Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO–1). (2018). Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 – ZFRO. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7641

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI–G). (2008). Uradni list RS, št. 36/08. https://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008036.pdf

Objavljeno
2021-04-19
Kako citirati
KošmerlT. (2021). Od kolonialnega učenja do izobraževanja za trajnostni razvoj. Andragoška Spoznanja, 27(1), 101-120. https://doi.org/10.4312/as/9834