Vključenost vzgojiteljev predšolskih otrok v informalno učenje kot pomemben dejavnik njihovega profesionalnega razvoja

  • Danijela Blanuša Trošelj Univerza na Reki, Pedagoška fakulteta, Hrvaška
  • Karla Franković Otroški vrtec Snježna pahulja, Fužine, Hrvaška
  • Milena Valenčič Zuljan Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Ključne besede: informalno učenje, vzgojitelji predšolskih otrok, profesionalni razvoj

Povzetek

Vsaka aktivnost vzgojiteljev predšolskih otrok spreminja tako posameznega vzgojitelja kot prakso v vrtcu. V razmerah, ko smo omejeni tako pri številu kot obliki strokovnih usposabljanj predšolskih vzgojiteljev, katerih udeležba v njih tudi ni vedno odvisna od osebnega načrta poklicnega razvoja vzgojiteljev v vrtcu, ima informalno učenje velik pomen za razvoj vzgojiteljev. Namen prispevka je raziskati vključenost vzgojiteljev predšolskih otrok v nekatere oblike informalnega učenja in njihov razmislek o vplivu teh oblik na njihov profesionalni razvoj. V empiričnem delu prispevka so predstavljeni rezultati ankete med 110 vzgojitelji predšolskih otrok v Republiki Hrvaški. Na podlagi vprašalnika smo dobili odgovore na dve raziskovalni vprašanji. Rezultati kažejo, da so predšolski vzgojitelji najpogosteje vključeni v informalno učenje, ki zajema dogovor o tem, kako sodelovati s kolegom iz skupine, in dokumentiranje otrokovih dejavnosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Berg, S. A., & Chyung, S. (2008). Factors that influence informal learning in the workplace. Journal of Workplace Learning, 20(4), 229–244.

Blanuša Trošelj, D. (2018). Professional development of preschool teachers in Croatia (Doctoral dissertation). Retrieved September 15, 2020, from http://pefprints.pef.uni-lj.si/5122/1/DOKTORATkonacniPRINTdanijela.pdf

Broström, S. (2006). Care and Education: Towards a New Paradigm in Early Childhood Education. Child Youth Care Forum, 35(5–6), 391–409.

Commission of the European Communities. (2001). Making European Area of Lifelong Learning a Reality. Communication from the Commission. Retrieved September 15, 2020, from http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/committees/cult/20020122/com(2001)678_en.pdf

Day, C., Sammons, P., Stobart, G., Kington, A., & Gu, Q. (2007). Teachers matter. Connecting work, lives and effectiveness. Retrived September 15, 2020, from https://books.google.hr/books?id=Juyp8W3MDbkC&printsec=frontcover&hl=hr&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false

Fatović, M. (2016). Profesija i profesionalni razvoj odgojitelja. Školski vjesnik, 65(4), 623–638.

Grosemans, I., Boon, A., Verclairen, C., Dochy, F., & Kyndt, E. (2015). Informal learning of primary school teachers: Considering the role of teaching experience and school culture. Teaching & Teacher Education, 47, 151–161.

Horvatić, D. (Ed.). (2018). Profesionalnost i profesionalni razvoj učitelja, nastavnika i stručnih suradnika. Zagreb: Hrvatska akademska i istraživačka mreža – CARNET.

Jones, W. M., & Dexter, S. (2014). How teachers learn: The roles of formal, informal, and independent learning. Educational Technology Research & Development, 62(3), 367–384.

Krajnc, A. (2006). Kdo so bili moji mentorji? kdo mi je lahko mentor? Andragoška spoznanja, 13(4), 31–39.

Krajnc, A. (2008). Odprtost dostopa do izobraževanja in e-učenje. Andragoška Spoznanja, 14(3–4), 31–37.

Krajnc Dular, S. (2014). Kolegialno sodelovanje vzgojiteljev kot dejavnik profesionalnega razvoja posameznika in celotne organizacije (Master’s thesis). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Krajnc Dular, S., & Valenčič Zuljan, M. (2016). Suradnja odgojitelja različitih vrtića kao oblik kolegijalnog učenja. In N. Tataković, M. Radetić Paić, & I. Blažević (Eds.), Kompetencijski pristup kvaliteti ranog i predškolskog odgoja i obrazovanja (pp. 265–279). Medulin: Dječji vrtić Medulin, Fakultet za odgojne i obrazovne znanosti Sveučilište Jurja Dobrile u Puli.

Lawless, K. A., & Pellegrino, J. W. (2007). Professional Development in Integrating Technology into Teaching and Learning: Knowns, Unknowns, and Ways to Pursue Better Questions and Answers. Review of Educational Research, 77(4), 575–614.

Lohman, M. C. (2006). Factors influencing teachers‘ engagement in informal learning activities. Journal of Workplace Learning, 18(3), 141–156.

Marentič Požarnik, B. (1987). Nova pot v izobraževanju učiteljev. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Marsick, V. J., & Watkins, K. E. (2001). Informal and incidental learning. New directions for adult & continuing education, 89, 25–34.

Múñez, D., Bautista, A., Khiu, E., Keh, J., & Bull, R. (2017). Preschool Teachers’ Engagement in Professional Development: Frequency, Perceived Usefulness, and Relationship with Self-Efficacy Beliefs. Psychology, Society, & Education, 9(2), 181–199.

Muraja, J. (Ed.). (2012). Priručnik za samovrednovanje ustanova ranog i preškolskog odgoja i obrazovanja. Zagreb: Nacionalni centar za vanjsko vrednovanje obrazovanja.

Neil, P., & Morgan, C. (2003). Continuing Professional Development for Teachers: From Inducion to Senior Management. London: Routledge.

OECD. (2009). Creating Effective Teaching and Learning Environments: First Results from TALIS. Retrieved September 15, 2020, from https://www.oecd.org/berlin/43024880.pdf

O’Hara, L., & O’Hara, M. (2001). Teaching History 3-11-The Essential Guide. London, New York: Continuum.

Piasta, S., Justice, L., Cabell, S., Wiggins, A., Pence Turnbull, K., & Curenton, S. (2012). Impact of professional development on preschool teachers’ conversational responsivity and children’s linguistic productivity and complexity. Early Childhood Research Quarterly, 27(3), 387–400.

Sagor, R. (2000). Guiding School Improvement with Action Research. Alexsandria, VA: Association for Supervision and Curriculum Development.

Slunjski, E. (2014). Dječji vrtić: zajednica koja uči: mjesto dijaloga, suradnje i zajedničkog učenja. Zagreb: Spektar Media.

Slunjski, E. (2016). Izvan okvira 2: Promjena: od kompetentnog pojedinca i ustanove do kompetentne zajednice učenja. Zagreb: Element.

Šagud, M. (2005). Odgajatelj kao refleksivni praktičar. Petrinja: Visoka učiteljska škola.

Štemberger, T., & Vesel, N. (2016). Kako strokovni delavci vrtca vrednotijo stalno strokovno izpopolnjevanje kot element svojega profesionalnega razvoja. Andragoška Spoznanja, 22(1), 85–97.

Valenčič Zuljan, M. (1999). Kognitivni model razvoja študentov razrednega pouka (Doctoral dissertation). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana.

Valenčič Zuljan, M. (2001). Modeli in načela učiteljevega profesionalnoga razvoja. Sodobna pedagogika, 62(2), 122–141.

Valenčič Zuljan, M. (2008). Učitelj na putu profesionalnog razvoja od početnika do eksperta. Vršac: Visoka škola strukovnih studija za obrazovanje vaspitača “Mihailo Palov” Vršac.

Valenčič Zuljan, M., & Blanuša Trošelj, D. (2014). Profesionalni razvoj vzgojiteljev z vidika vzgojiteljevih pojmovanj. Andragoška spoznanja, 20(1), 43–60.

Valenčič Zuljan, M., & Vogrinc, J. (2005). Mentorjeva vloga pri spodbujanju profesionalnega razvoja učitelja pripravnika. In T. Devjak (Ed.), Partnerstvo fakultete in vzgojno-izobraževalnih zavodov: Izobraževanje – praksa - raziskovanje (pp. 105–127). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Vaughan, K. (2008). Workplace learning: A literature review. Retrieved September 15, 2020, from http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.583.3485&rep=rep1&type=pdf

Vujičić, L. (2011). Istraživanje kulture odgojno-obrazovne ustanove. Zagreb: Mali profesor, Sveučilište u Rijeci.

Vujičić, L., & Čamber Tambolaš, A. (2017). Professional development of preschool teachers and changing the culture of the institution of early education. Early Child Development & Care, 187(10), 1583–1595.

Žorga, S. (1999). Kako se razvijamo odrasli? Socialna pedagogika, 3(3), 299–317.

Objavljeno
2020-10-23
Kako citirati
Blanuša TrošeljD., FrankovićK., & Valenčič ZuljanM. (2020). Vključenost vzgojiteljev predšolskih otrok v informalno učenje kot pomemben dejavnik njihovega profesionalnega razvoja. Andragoška Spoznanja, 26(3), 69-85. https://doi.org/10.4312/as.26.3.69-85