Kako lahko individualno učenje na delovnem mestu prispeva k organizacijskemu učenju?
O pogojih in omejitvah z vidika izobraževanja odraslih
Povzetek
V članku razpravljamo o razmerju med individualnim učenjem na delovnem mestu in organizacijskim učenjem z vidika izobraževanja odraslih. Ukvarjamo se s procesi, ki so potrebni, da učenje posameznika prispeva k organizacijskemu učenju, hkrati pa obravnavamo tudi omejitve, ki jih proti spremembam vzpostavljajo člani organizacij. Na to vprašanje se odzivamo na podlagi nedavne empirične študije o komunikacijskih procesih, ki omogočajo prehod od individualnega k organizacijskemu učenju. Ti procesi so analizirani v kontekstu medorganizacijskega sodelovanja, aktualne teme izobraževanja odraslih in nadaljnjega izobraževanja v Nemčiji. Študija se naslanja na teorijo socialnih sistemov; njen metodološki okvir je sestavljen iz kvalitativnih študij primerov. Empirični rezultati razkrivajo organizacijsko učenje kot večplasten pojem, ki vključuje spremembo, in poudarjajo, kako organizacije razvijejo procese, s katerimi preprečujejo, da bi jih njihovi člani prisilili v organizacijsko učenje. V razpravi o teh ugotovitvah upoštevamo izzive, s katerimi se pri vseživljenjskem učenju srečujejo na delovnih mestih.
Prenosi
Literatura
Alke, M., & Jütte, W. (2016). Vernetzung und Kooperation in der Weiterbildung. In R. Tippelt, & A. v. Hippel (Eds.), Handbuch Erwachsenenbildung/Weiterbildung (6th, updated ed., pp. 1–17). Wiesbaden: Springer Reference Sozialwissenschaften.
Becker, K. H., & Haunschild, A. (2003). The impact of boundaryless careers on organizational decision making: An analysis from the perspective of Luhmann’s theory of social systems. International Journal of Human Resource Management, 14(5), 713–727.
Besio, C., & Pronzini, A. (2010). Inside organizations and out. Methodological tenets for empirical research inspired by systems theory. FQS – Forum: Qualitative Sozialforschung, 11(3).
Cervero, R. M., & Wilson, A. L. (1998). Working the planning table: the political practice of adult education. Studies in Continuing Education, 20(1), 5–21.
Döös, M., Johansson, P. E., & Wilhelmson, L. (2014). Organizational learning as an analogy to individual learning? A case of augmented interaction intensity. Vocations and Learning, 8(1), 55–73.
Elkjaer, B. (2017). Organizations as real and ephemeral. On pragmatism and learning as bridging organization and organizing. Zeitschrift für Weiterbildungsforschung, 40, 53–68.
Elkjaer, B., & Wahlgren, B. (2006). Organizational learning and workplace learning – Similarities and differences. In E. Antonacopoulou, P. Jarvis, V. Andersen, B. Elkjaer, & S. Hoyrup (Eds.), Learning, working and living. Mapping the terrain of working life learning (pp. 15–32). Basingstoke: Palgrave.
Esposito, E. (2015). Psychisches System. In C. Baraldi, G. Corsi, & E. Esposito (Eds.), GLU: Glossar zu Niklas Luhmanns Theorie sozialer Systeme (8th ed., pp. 142–144). Frankfurt: Suhrkamp.
Evans, R. (2019). Editorial: Education 2030 & adult learning: Global perspectives and local communities – Bridges or gaps? Andragoška spoznanja/Studies in Adult Education and Learning, 25(3), 3–11.
Feld, T. C. (2011). Netzwerke und Organisationsentwicklung in der Weiterbildung. Bielefeld: Bertelsmann.
Friedman, V. J. (2001). The individual as agent of organizational learning. In M. Dierkes, A. B. Antal, J. Child, & I. Nonaka (Eds.), Handbook of organizational learning and knowledge (pp. 398–414). Oxford: University Press.
Fuller, A., & Unwin, L. (2004). Expansive learning environments: Integrating organizational and personal development. In H. Rainbird, A. Fuller, & A. Munro (Eds.), Workplace learning in context (pp. 126–144). London: Routledge.
Göhlich, M. (2009). Erfahrung als Grund und Problem organisationalen Lernens. In M. Göhlich, S. M. Weber, & S. Wolff (Eds.), Organisation und Erfahrung (pp. 29–40). Wiesbaden: Springer VS.
Jenner, A. (2015). Inter-organisational cooperation as a ground for empirically exploring the linkage between individual and organisational learning. International Yearbook of Adult Education, 38, 111–127.
Jenner, A. (2018). Lernen von Mitarbeitenden und Organisationen als Wechselverhältnis. Eine Studie zu kooperativen Bildungsarrangements im Feld der Weiterbildung. Wiesbaden: Springer VS.
Kämper, E., & Schmidt, J. F. K. (2000). Netzwerke als strukturelle Kopplung. Systemtheoretische Überlegungen zum Netzwerkbegriff. In J. Weyer (Ed.), Soziale Netzwerke. Konzepte und Methoden der Sozialwissenschaftlichen Netzwerkforschung (pp. 211–235). München: De Gruyter.
Kuckartz, U. (2012). Qualitative Inhaltsanalyse. Methoden, Praxis, Computerunterstützung. Weinheim: Beltz Juventa.
Kühl, S. (2011). Organisationen. Eine sehr kurze Einführung. Wiesbaden: Springer VS.
Kuper, H. (1997). Betriebliche Weiterbildung als Oszillation von Medium und Form. In D. Lenzen, & N. Luhmann (Eds.), Bildung und Weiterbildung im Erziehungssystem. Lebenslauf und Humanontogenese als Medium und Form (pp. 115–146). Frankfurt: Suhrkamp.
Kuper, H. (2010). Stichwort: Erziehungswissenschaftliche Perspektiven auf das Lernen Erwachsener. Zeitschrift für Erziehungswissenschaft, 13(3), 345–362.
Luhmann, N. (1992). Organisation. In W. Küpper, & G. Ortmann (Eds.), Mikropolitik. Rationalität, Macht und Spiele in Organisationen (2nd, revised ed., pp. 165–185). Opladen: Westdeutscher Verlag.
Luhmann, N. (2011). Organisation und Entscheidung (3rd ed.). Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwissenschaften.
Patton, M. Q. (1990). Qualitative evaluation and research methods (2nd ed.). Thousand Oaks: Sage Publications.
Schäffter, O. (1997). Bildung zwischen Helfen, Heilen und Lehren. Zum Begriff des Lernanlasses. In H.-H. Krüger, & J.-H. Olbertz (Eds.), Bildung zwischen Staat und Markt (pp. 691–708). Opladen: Leske+Budrich.
Schemmann, M. (2015). Organisationsforschung in der Erwachsenenbildung. Eine thematische Einführung. International Yearbook of Adult Education, 38, 7–18.
Seidl, D. (2005a). Glossary to Niklas Luhmann’s terminology. In D. Seidl, & K. H. Becker (Eds.), Niklas Luhmann and organization studies (pp. 405–410). Kristianstad: Kristianstads Boktryckeri AB.
Seidl, D. (2005b). The basic concepts of Luhmann’s Theory of Social Systems. In D. Seidl, & K. H. Becker (Eds.), Niklas Luhmann and organization studies (pp. 21–53). Kristianstad: Kristianstads Boktryckeri AB.
Seitter, W., & Kade, J. (2009). Selbstbeobachtung als Strukturierung des Lernens in Organisationen. In M. Göhlich, S. M. Weber, & S. Wolff (Eds.), Organisation und Erfahrung (pp. 137–146). Wiesbaden: Springer VS.
Simon, F. B. (2007). Einführung in die systemische Organisationstheorie. Heidelberg: Carl Auer.
Sutherland Olsen, D., & Tikkanen, T. (2018). The developing field of workplace learning and the contribution of PIAAC. International Journal of Lifelong Education, 37(5), 546–559.
Terhart, E. (1985). Das Einzelne und das Allgemeine. Über den Umgang mit Fällen im Rahmen erziehungswissenschaftlicher Forschung. Zeitschrift für erziehungs- und sozialwissenschaftliche Forschung, 2(2), 283–312.
Terhart, E. (1986). Organisation und Erziehung. Neue Zugangsweisen zu einem alten Dilemma. Zeitschrift für Pädagogik, 32(2), 205–223.
Witzel, A. (2000). Das problemzentrierte Interview. FQS – Forum: Qualitative Sozialforschung, 1(1).
Avtorske pravice (c) 2020 Annabel Jenner
Delo je zaščiteno z mednarodno licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji).
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Andragoška spoznanja v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
