Profesionalni razvoj in pedagoško usposabljanje visokošolskega učitelja

  • Maja Mezgec Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper
Ključne besede: visokošolski učitelj, profesionalni razvoj visokošolskih učiteljev

Povzetek

Poklic visokošolskega učitelja je večplasten in večdimenzionalen. Visokošolski učitelj deluje namreč kot raziskovalec in učitelj, kar v praksi pomeni, da mora vzporedno skrbeti za svoj profesionalni razvoj na dveh ravneh: raziskovalni in pedagoški. Analize kažejo, da je pedagoško delo v primerjavi z znanstvenoraziskovalnim, ki ima večji vpliv na karierno napredovanje, zapostavljeno. Namen preglednega znanstvenega članka je preučiti profesionalni razvoj visokošolskega učitelja, predvsem z vidika pedagoškega dela. V prvem delu je pozornost usmerjena v doktorski študij, ki je izhodišče kariernega in profesionalnega razvoja visokošolskega učitelja, v drugem delu pa v dejavnike, ki spodbujajo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje visokošolskih učiteljev.Poklic visokošolskega učitelja je večplasten in večdimenzionalen. Visokošolski učitelj deluje namreč kot raziskovalec in učitelj, kar v praksi pomeni, da mora vzporedno skrbeti za svoj profesionalni razvoj na dveh ravneh: raziskovalni in pedagoški. Analize kažejo, da je pedagoško delo v primerjavi z znanstvenoraziskovalnim, ki ima večji vpliv na karierno napredovanje, zapostavljeno. Namen preglednega znanstvenega članka je preučiti profesionalni razvoj visokošolskega učitelja, predvsem z vidika pedagoškega dela. V prvem delu je pozornost usmerjena v doktorski študij, ki je izhodišče kariernega in profesionalnega razvoja visokošolskega učitelja, v drugem delu pa v dejavnike, ki spodbujajo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje visokošolskih učiteljev.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Aškerc Veniger, K. (2018). Mnenja visokošolskih učiteljev o visokošolskih pedagoških usposabljanjih v Sloveniji. V A. Flander (ur.), Internacionalizacija izobraževanja in usposabljanja (str. 108–123). Ljubljana: Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.

Ates, G. in Brechelmacher, A. (2013). Academic carres paths. V U. Teichler in E. A. Hohle (ur.), The work situation of the academic profession in Europe: findings of a survey in twelve european countries. The changing academy – The changing academic profession in international comparative perspective. Vol. 8 (str. 13–35). Dordrecht: Springer.

Bamber, V. (2002). To what extent has the Dearing policy recommendation on training new lecturers met acceptance? Where Dearing went that Robbins didn’t dare. Teacher Development: An International Journal of Teachers’ Professional Development, 6(3), 433–457.

Beijaard, D., Verloop, N. in Vermunt, J. D. (2000). Teacher's percepton of professional identity: an exploratory study from a personal knowledge perspective. Teaching and teacher education, 16(7), 749–764.

Botham, K. A. (2018). An analysis of the factors that affect engagement of Higher Education teachers with an institutional professional development scheme. Innovations in Education and Teaching International, 55(2), 176–189.

Bucklow, C. in Clark, P. (2000). The role of the institute for learning and teaching in higher education in supporting professional development in learning and teaching in higher education. Teacher development, 4(1), 7–13.

Čepić, R. in Kalin, J. (2019). Sklepni razmislek. V R. Čepić in J. Kalin (ur.), Poklicni razvoj učiteljev (str. 107–116). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Pedagoška fakulteta Univerze na Reki.

Deaker, L., Stein, S. J. in Spiller, D. (2016). You can’t teach me: Exploring academic resistance to teaching development. International Journal for Academic Development, 21(4), 299–311.

Directorate general for research & innovation of the European Commission. (2011). Towards a european framework for research careers. Brussels: European Commission.

European Commission/EACEA/Eurydice. (2017). Modernisation of higer education in Europe: academic staff – 2017. Eurydice report. Luxembourg: Publication office of the European Union.

Evropska komisija. (2013). Skupina EU na visoki ravni: pedagoško usposabljanje visokošolskih učiteljev. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_13_554

Forsyth, A. in Furlong, A. (2003). Access to higher education and disadvantaged young people. British Education Research Journal, 29(3), 205–225.

Fraser, K., Greenfield, R. in Pancini, G. (2017). Conceptualising institutional support for early, mid, and late career teachers. International journal for academic development, 22(2), 157–169.

Gibbs, G. in Coffey, M. (2004). The impact of training of university teachers on their teaching skills, their approach to teaching and the approach to learning of their students. Active learning in Higher Education, 5(1), 87–100.

Hall, J. (2009). Time to develop my career? That’s a fantasy! UK professional standards framework and ethical staff and educational development. V M. Laycock in L. Shrives (ur.), Embedding CPD in higher education. SEDA Paper 123 (str. 37–43). London: SEDA.

King, H. (2004). Continuing professional practice development in higher education: What do HE teachers do? Planet, 13(1), 26–29.

Kynaston, R., in Maynard, C. (2009). ‘There just seemed so much to do…’. Using institutional processes to support the development of professional standards at Liverpool John Moores University. V M. Laycock in L. Shrives (ur.), Embedding CPD in higher education. SEDA Paper 123 (str. 53–61). London: SEDA.

Lepičnik, J. in Hmelak, M. (2018). Vzgojitelj predšolskih otrok in skrb za lastni profesionalni razvoj. Koper: založba Annales.

Makovec, D. (2018). Dimenzije učiteljevega profesionalnega razvoja. Sodobna pedagogika, 69(3), 28–47.

Marentič Požarnik, B. (1998). Izpopolnjevanje univerzitetnih učiteljev za boljše poučevanje kot del kulture kakovosti. V B. Mihevc in B. Marentič Požarnik (ur.), Za boljšo kakovost študija: Pogovori o visokošolski didaktiki (str. 29–48). Ljubljana: Center za izobraževanje Filozofske fakultete, Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko.

Mullins, L. J. (2016). Management and organisational behaviour. Harlow: Pearson Education Ltd.

Muršak, J., Javrh, P. in Kalin, J. (2011). Poklicni razvoj učiteljev. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Obran, M. in Ivanuš Grmek, M. (2010). Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka. Revija za elementarno izobraževanje, 3(1), 19–32.

Rothwell, A. in Herbert, I. (2007). Accounting professionals and CPD: Attitudes and engagement. Research in Post Compulsory Education, 12(1), 121–138.

Seden, R. in Cope, S. (2009). Reflections on piloting professional teaching standards: What have we learnt so far from beginning to implement our CPD framework. V M. Laycock in L. Shrives (ur.). Embedding CPD in higher education. SEDA Paper 123 (str. 63–70). London: SEDA.

Staff and Educational Development Association. (2020). Seda professional development framework (Seda PDF). Pridobljeno s https://www.seda.ac.uk/pdf

Teaching Quality Enhancement Committee. (2003). Final report of the TQEC on the future needs and support for quality enhancement of learning and teaching in higher education. Pridobljeno s http://www.hefce.ac.uk/learning/tqec/final.htm.

Trowler, P. in Bamber, R. (2005). Compulsory Higher Education Teacher Training: Joined-up policies, institutional architectures and enhancement cultures. International Journal for Academic Development, 10(2), 79–93.

Vonta, T. (2007). Z mentorskimi timi k zvišanju kakovosti in spodbujanju profesionalnega razvoja vzgojitelja oziroma učitelja. V T. Vonta, S. Rutar, A. Istenič Starčič in B. Borota (ur.), Mentorstvo v profesionalnem razvoju učitelja in vzgojitelja (str. 24–44). Koper: Pedagoška fakulteta.

Objavljeno
2020-06-19
Kako citirati
MezgecM. (2020). Profesionalni razvoj in pedagoško usposabljanje visokošolskega učitelja. Andragoška Spoznanja, 26(2), 75-85. https://doi.org/10.4312/as.26.2.75-85