Spodbujanje aktivnega študija, kot ga zaznavajo študenti

  • Katja Košir Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
  • Tina Vršnik Perše Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
  • Sabina Ograjšek
  • Milena Ivanuš Grmek Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Ključne besede: visokošolski pouk, študenti, aktivno učenje

Povzetek

V zadnjih desetletjih se tudi v visokem šolstvu vse bolj poudarja pomen na študenta usmerjenega poučevanja, ki se kaže predvsem v spodbujanju študentove aktivne vloge v procesu lastnega učenja. Za spodbujanje smiselnega grajenja znanja pa je treba razumeti učni proces s perspektive študenta. V ta namen smo v kvantitativni raziskavi želele ugotoviti, kako študenti zaznavajo visokošolski pouk tako z vidika spodbujenosti k aktivnemu osmišljanju učnih vsebin kot tudi z vidika povezovanja teorij in raziskovalnih ugotovitev s prakso in urjenja v uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). V raziskavi je sodelovalo 212 študentov različnih študijskih programov prve in druge bolonjske stopnje Univerze v Mariboru. Z namenom preveriti različne vidike visokošolskega pouka, kot ga zaznavajo študenti, smo uporabile dva sklopa trditev. Rezultati so pokazali, da študenti zaznavajo dokaj visoko stopnjo spodbude pri aktivnem študiju, še zlasti pri povezovanju novih vsebin z njihovim predznanjem, spodbujenosti k samoorganizaciji učenja ter vključevanju raznolikih primerov, ki so v pomoč pri osmišljanju znanja. Med študenti prve in druge stopnje smo ugotovile nekaj manjših razlik v zaznavah visokošolskega pouka, pri čemer študenti prve stopnje visokošolski pouk zaznavajo ugodneje. Prav tako smo ugotovile nekaj razlik v zaznavah študentov različnih usmeritev.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Arora, V. P. S., Saxena, P. in Gangwar, N. (2017). Project based learning (PBL) and research based learning. V M. S. Manna (ur.), Higher Education Faculty Career Orientation and Advancement (str. 76–91). India: Centre for Education Growth and Research.

Bansa, Y. A. in Asrini (2020). The use of ICT in teaching: lecturers’ perceptions, Obstacles, and expectations. Journal of Physics: Conference Series, 1464, 1–8.

Hattie, J. (2009). Visible learning. A synthesis of over 8000 meta-analyses relating to achievement. London, New York: Routledge.

Hattie, J. in Yates, G. (2014). Visible learning and the science of how we learn. London, New York: Routledge.

Henri, D. C., Morrell, L. J. in Scott, G. W. (2018). Student perceptions of their autonomy at University. Higher Education, 75(3), 507–516.

Javornik Krečič, M., Konečnik Kotnik, E. in Sternad Zabukovšek, S. (2013). Pojmovanja univerzitetnih profesorjev o študentovih pristopih k študiju in lastnem učenju. Šolsko polje: revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja, 24(3/4), 151–165.

Kayuga, S., Ayres, P., Chandler, P. in Sweller, J. (2003). The expertise reversal effect. Educational Psychologist, 38(1), 23–31.

Kayuga, S., Rikers, R. in Paas, F. (2012). Educational implications of expertise reversal effect in learning and performance of complex cognitive and sensorimotor skills. Educational Psychology Review, 24(1), 313–337.

Kirschner, P, Sweller, J. in Clark, R. E. (2006). Why minimal guidance during instruction does not work: an analysis of the failure of constructivist, discovery, problem-based, experiential, and inquiry-based teaching. Educational Psychologist, 41(2), 75–86.

Klemenčič, M., Pupinis, M. in Kirdulytė, G. (2020). Mapping and analysis of student-centred learning and teaching practices: usable knowledge to support more inclusive, high-quality higher education. Luxembourg: Publications Office of the European Union.

Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Močinić, N. S. (2012). Active teaching strategies in higher education. Metodički obzori, 7(15), 97–105.

Pečjak, S., Peklaj, C. in Puklek Levpušček, M. (2016). Razvijanje pedagoško-psiholoških kompetenc pri študentih psihologije. V K. Aškerc, S. Cvetek, V. Florjančič, M. Klemenčič, B. Marentič Požarnik in S. Rutar (ur.), Izboljševanje kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju: od teorije k praksi, od prakse k teoriji (str. 100–108). Ljubljana: CMEPIUS.

Rus. D. in Ivanuš Grmek, M. (2016). Predlogi študentov za izboljšanje praktičnega pedagoškega usposabljanja. V K. Aškerc, S. Cvetek, V. Florjančič, M. Klemenčič, B. Marentič Požarnik in S. Rutar (ur.), Izboljševanje kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju: od teorije k praksi, od prakse k teoriji (str. 109–118). Ljubljana: CMEPIUS.

Steffe, L. P. in Gale, J. (1995). Constructivism in education. Hillsdale, NJ: Lawrence Erlbaum.

Sweller, J. (1988). Cognitive load during problem solving: Effects on learning. Cognitive Science, 12(2), 257–285.

Šarić, M. in Košir, K. (2012). Uporaba aktivnih metod dela v visokem šolstvu. Pedagoška obzorja: časopis za didaktiko in metodiko, 27(3-4), 135-150.

Vršnik Perše, T., Ivanuš Grmek, M., Bratina, T. in Košir, K. (2015). Students' satisfaction with teaching practice during pre-service teacher education. V V. Domović in V. Vizek Vidović (ur.), Overcoming fragmentation in teacher education policy and practice (str. 159–174). Zagreb: Faculty of teacher education.

Objavljeno
2020-06-19
Kako citirati
KoširK., Vršnik PeršeT., OgrajšekS., & Ivanuš GrmekM. (2020). Spodbujanje aktivnega študija, kot ga zaznavajo študenti. Andragoška Spoznanja, 26(2), 33-46. https://doi.org/10.4312/as.26.2.33-46