Občutljivost evalvacijskih praks za vrste, stopnje in področja študijskih programov

  • Jernej Širok Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Slovenija
Ključne besede: discipline, evalvacijske prakse, področna primernost strokovnjakov, vrste in stopnje študijskih programov

Povzetek

Kakovost v visokem šolstvu je relativna in funkcionalna. Razpeta je med različne interese in hkrati vse manj zavezana univerzi lastnemu jeziku, logiki in vrednotam. Empirična raziskava evalvacijskih praks v Sloveniji prikazuje občutljivost kakovosti za razlike med stopnjami in vrstami študijskih programov ter disciplinami, v katere so študijski programi vpeti. Intrinzična raznoličnost študija je izpeljana tako iz pristopov v visokošolskem izobraževanju, specialnih didaktik in razlik med disciplinami kot iz razlik, ki jih opredeljujejo področni predpisi. Rezultati raziskave na podlagi analize vrednostnih sodb o kakovosti v končnih evalvacijskih poročilih strokovnjakov v postopkih podaljšanja akreditacije študijskih programov sporočajo, da kritičnost in pogostost kvalitativnih poudarkov strokovnjakov slabo sledita nujnostim intrinzičnih posebnosti vrst in stopenj študijskih programov, še posebej pa njihove vpetosti v različne discipline. Ker tudi področna primernost skupin strokovnjakov pri tem skorajda ne nadoknadi neobčutljivosti področnih predpisov za intrinzične posebnosti študija, kakovost ogroža svojevrstnost praks in procesov v visokem šolstvu.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Becher, T. (1994). The Significance of Disciplinary Differences. Studies in Higher Education, 19(2), 151–161.

Becher, T. in Trowler, P. R. (2001). Academic Tribes and Territories: Intellectual enquiry and the culture of disciplines. Philadelphia: SRHE in Open University Press.

Biesta, J. J. G. (2010). Good Education in an Age of Measurement. Ethics, Politics, Democracy. Boulder in London: Paradigm Publishers.

Biesta, J. J. G. in Bingham, C. (2010). Jacques Rancière: Education, Truth, Emancipation. London in New York: Continuum.

Biglan, A. (1973). The Characteristics of Subject Matter in Different Academic Areas. Journal of Applied Psychology, 57(3), 195–203.

Dilthey, W. (1990). Einleitung in die Geisteswissenschaften: Versuch einer Grundlegung für das Studium der Gesellschaft und der Geschichte. Stuttgart: Teubner Verlagsgesellschaft.

Eurydice. (b.d.). Programi prve stopnje. Pridobljeno s https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/bachelor-77_sl

eVŠ evidenca visokošolskih zavodov in študijskih programov. (2017). Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/sektor_za_visoko_solstvo/evs_evidenca_visokosolskih_zavodov_in_studijski_programov/

Freitag, M. (2010). Brodolom univerze in drugi eseji iz politične epistemologije. Ljubljana: Sophia.

Gurung, A. R., Chick, N. L. in Haynie, A. (2009). Exploring Signature Pedagogies: Approaches to Teaching Disciplinary Habits of Mind. Sterling: Stylus Publishing.

Hrvatska znanstvena bibliografija CROSBI. (b.d.). Pridobljeno s https://www.bib.irb.hr/

Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji SICRIS. (b.d.). Pridobljeno s https://www.sicris.si/public/jqm/cris.aspx?lang=slv&opdescr=home&opt=1

Klasius-P. (b.d.). Pridobljeno s https://www.stat.si/klasius/Default.aspx?id=5

Kodelja, Z. (2010). O koncu česa pripovedujejo zgodbe o koncu izobrazbe. Sodobna pedagogika, 61(5), 14–35.

Kolb, D. A. (1981). Learning Styles and Disciplinary Differences. V A. W. Chickering (ur.), The Modern American College (str. 232–255). San Francisco: Jossey-Bass.

Kotnik, R. (2013). Nova paradigma v izobraževanju: Je manj lahko več? Maribor: Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo.

Kuhn, T. S. (1996). The Structure of Scientific Revolutions. Chicago in London: The University of Chicago Press.

Kump, S. (1994). Akademska kultura. Ljubljana: Znanstveno in politično središče.

Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. (2014). Uradni list RS, št. 40 (6. 6. 2014). Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=MERI43

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. (b.d.). Preslikava klasifikacije raziskovalnih področij po šifrantu ARRS v klasifikacijo po Frascatskem priročniku. Pridobljeno s https://www.arrs.si/sl/gradivo/sifranti/sif-vpp-frascati.asp

Scott, P. (2003). Challenges to Academic Values and the Organization of Academic Work in a Time of Globalization. Higher Education in Europe, 28(3), 295–306.

Slovensko ogrodje kvalifikacij. (b.d.). Pridobljeno s https://www.nok.si/

Spletni arhiv Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu: Poročila strokovnjakov in odločbe. (b.d.). Pridobljeno s https://www.nakvis.si/analize-in-publikacije/porocila-strokovnjakov-in-odlocbe/

Širok, J. (2018). Kakovost kadrov v slovenskem visokem šolstvu od 2014 do 2017. Ljubljana: Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Širok, J. (2019). Koncepti kakovosti v evalvacijskih praksah v visokem šolstvu: Instrumentalizacija relativistične kakovosti. Andragoška spoznanja, 25(3), 141–160.

Tko je tko u hrvatskoj znanosti. (b.d.). Pridobljeno s http://tkojetko.irb.hr/

Zakon o visokem šolstvu [ZViS]. (2017). Uradni list RS, št. 65/17 (20. 11. 2017). Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172

Objavljeno
2020-02-26
Kako citirati
ŠirokJ. (2020). Občutljivost evalvacijskih praks za vrste, stopnje in področja študijskih programov. Andragoška Spoznanja, 26(1), 115-134. https://doi.org/10.4312/as.26.1.115-134