KAJ MANJKA – STAREJŠI MOŠKI UDELEŽENCI ALI STRATEGIJA SKUPNOSTI?

  • Tiina Tambaum Estonian Institute for Population Studies at Tallinn University
  • Felika Tuul Centre for Applied Social Sciences at University of Tartu
  • Reeli Sirotkina School of Governance, Law and Society at Tallinn University
DOI: https://doi.org/10.4312/as.25.2.67-79
Ključne besede: učenje starejših moških, ovire pri učenju, priložnostno učenje, podeželsko območje, Estonija

Povzetek

V Estoniji je udeležba starejših moških v učnih pobudah nizka (SHARE, 2015). Nacionalni načrti za aktivno staranje (Welfare Development Plan 2016–2023, 2016) kažejo, da so aktivnosti, povezane z vključevanjem in razvojem, ključnega pomena za izboljšanje kakovosti življenja starejših posameznikov v okviru tako imenovane revolucije dolgoživosti. Malo pa je govora o tem, kako starejši ljudje sami vplivajo na uspeh tovrstnih načrtov, ter o potencialnih vlogah in priložnostih vseh članov skupnosti pri spodbujanju vključevanja starejših ljudi. V Estoniji sta bili izvedeni dve kvalitativni raziskavi, prva leta 2012 in druga leta 2017, o vključevanju starejših moških v različnih okvirih. Vsebinska in tematska analiza je razkrila prikrite dejavnike, ki lahko ovirajo učenje starejših moških, na primer osamljenost, ideje o moškosti, ki izhajajo iz kulturnega ozadja, omejevalno domače območje udobja in pomanjkanje povpraševanja po izkušnjah starejših moških. Glavne ugotovitve analize so pokazale, da se v Estoniji starejši moški s podeželja ne čutijo odgovorne za svoje družbeno zdravje. Samopobuda, da bi ustvarili svoje lastne priložnosti za učenje, je pri starejših moških običajno nizka, zato mora biti skupnost tista, ki zagotavlja več podpore za zmanjšanje posrednih ovir na poti do učenja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.
Objavljeno
2019-04-30
Kako citirati
TambaumT., TuulF., & SirotkinaR. (2019). KAJ MANJKA – STAREJŠI MOŠKI UDELEŽENCI ALI STRATEGIJA SKUPNOSTI?. Andragoška Spoznanja, 25(2), 67-79. https://doi.org/10.4312/as.25.2.67-79
Izvod
L. 25 Št. 2 (2019): Dejavnejše vključevanje starejših moških v skupnost
Področje
Tematski članki

Avtorske pravice (c) 2019 Tiina Tambaum, Felika Tuul, Reeli Sirotkina

Creative Commons License

Delo je zaščiteno z mednarodno licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji).

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Andragoška spoznanja v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.