KAJ MANJKA – STAREJŠI MOŠKI UDELEŽENCI ALI STRATEGIJA SKUPNOSTI?

Povzetek

V Estoniji je udeležba starejših moških v učnih pobudah nizka (SHARE, 2015). Nacionalni načrti za aktivno staranje (Welfare Development Plan 2016–2023, 2016) kažejo, da so aktivnosti, povezane z vključevanjem in razvojem, ključnega pomena za izboljšanje kakovosti življenja starejših posameznikov v okviru tako imenovane revolucije dolgoživosti. Malo pa je govora o tem, kako starejši ljudje sami vplivajo na uspeh tovrstnih načrtov, ter o potencialnih vlogah in priložnostih vseh članov skupnosti pri spodbujanju vključevanja starejših ljudi. V Estoniji sta bili izvedeni dve kvalitativni raziskavi, prva leta 2012 in druga leta 2017, o vključevanju starejših moških v različnih okvirih. Vsebinska in tematska analiza je razkrila prikrite dejavnike, ki lahko ovirajo učenje starejših moških, na primer osamljenost, ideje o moškosti, ki izhajajo iz kulturnega ozadja, omejevalno domače območje udobja in pomanjkanje povpraševanja po izkušnjah starejših moških. Glavne ugotovitve analize so pokazale, da se v Estoniji starejši moški s podeželja ne čutijo odgovorne za svoje družbeno zdravje. Samopobuda, da bi ustvarili svoje lastne priložnosti za učenje, je pri starejših moških običajno nizka, zato mora biti skupnost tista, ki zagotavlja več podpore za zmanjšanje posrednih ovir na poti do učenja.