IZKUŠNJE MOŠKIH Z DRUŽBENOSPOLNIM KAPITALOM V POZNEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU
Povzetek
V zadnjem desetletju smo priča precejšnjemu napredku pri razumevanju ospolnjenih razsežnosti staranja. Predhodne raziskave so se večinoma osredotočale na življenje starejših žensk, starejše moške pa so zanemarile ali izpustile. Od proučevanja socialno-ekonomskega prikrajšanja starejših žensk in vdovstva so se šele v zadnjih desetletjih usmerile tudi na zdravstveni in poupokojitveni položaj starejših moških, prav pred kratkim pa so začele osvetljevati tudi moškosti in družbenospolni kapital v poznem življenjskem obdobju. Aktualne razprave o kulturnem in družbenospolnem kapitalu prinašajo pomembna spoznanja, hkrati pa nenamerno razkrivajo, da je družbeni spol v starosti enako pomemben, kot je v otroštvu ali odraslosti, če ne še bolj. V članku analiziramo rezultate polstrukturiranih poglobljenih intervjujev z 98 moškimi, starimi 60 let ali več, in druge podatke, zbrane v Sloveniji v okviru projekta Erasmus+ Old Guys. Rezultati projekta odsevajo ugotovitve nekaterih študij o družbenospolnem kapitalu in moškostih ter utemeljujejo, zakaj je treba (ne)dejavnost starejših moških proučevati prek samih akterjev, ki v poznem življenjskem obdobju še vedno izkazujejo, izvajajo in proizvajajo družbeni spol. Prav tako pojasnjujemo, zakaj je hegemonska moškost le eden od vidikov ospolnjenih življenjskih izkušenj ter da različne moške stvarnosti stojijo druge ob drugi in so v poznem življenjskem obdobju za moške pomembne v enaki meri kot različne ženskosti za ženske. To je v sodobnih družbah, v katerih so tako starejši moški kot starejše ženske dojeti in prikazani kot razspoljeni, odspolnjeni ali celo brezspolni, še toliko bolj pomembno.
Prenosi
Avtorske pravice (c) 2019 Marta Gregorčič, Kaja Cizelj
Delo je zaščiteno z mednarodno licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji).
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Andragoška spoznanja v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
