Skupnosti prakse kot metodologija za razvijanje inovacij v izobraževanju odraslih za trajnostni razvoj

  • Nives Ličen Faculty of Arts, University of Ljubljana
  • Dušana Findeisen Slovenian Third Age University Ljubljana, Institute of Research and Development in Education
  • Jasna Fakin Bajec Research Centre at the Slovenian Academy of Sciences and Arts Ljubljana
Ključne besede: transformativno učenje, skupnosti prakse, teorija prakse, trajnostni razvoj

Povzetek

Članek prinaša ugotovitve o značilnostih skupnosti prakse pri izobraževanju za trajnostni razvoj v povezavi z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine. Raziskava se je opirala na poststrukturalistično teorijo prakse in koncepte socialnega učenja. Izhajajoč iz Freirove teorije učenja, je bila postavljena teza, da je za inovacije v trajnostnem razvoju potrebno kritično ozaveščanje. Empirični del raziskave sloni na etnografskem zbiranju podatkov v treh okoljih. Analizirani so primeri povezovanja učenja in delovanja, ki izhajajo iz lokalne skupnosti in potreb udeležencev. V vseh treh primerih se učenje povezuje z inovativnimi praksami, ki razvijajo družbeno in okoljsko blagostanje. Rezultati kažejo, da se inovativne prakse razvijajo v povezavi s transformativnim učenjem, dialoškim povezovanjem znanstvenega in lokalnega vedenja ter identitete vključenih.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.
Objavljeno
2017-03-25
Kako citirati
Ličen, N., Findeisen, D., & Fakin Bajec, J. (2017). Skupnosti prakse kot metodologija za razvijanje inovacij v izobraževanju odraslih za trajnostni razvoj. Andragoška Spoznanja, 23(1), 23-39. https://doi.org/10.4312/as.23.1.23-39
Področje
Članki