Ali naj moj problem brezposelnosti rešujejo drugi?

Avtorji

  • Dušanka Lužar

DOI:

https://doi.org/10.4312/as.2.4.32-34

Ključne besede:

Ali naj moj problem brezposelnosti rešujejo drugi?

Povzetek

Z izvajanjem različnih oblik skupinskega in individualnega svetovanja ter skupinske obravnave se Zavod za zaposlovanje približuje cilju, pri katerem naj bi bila vsaka vključitev posameznika v programe zaposlovanja opredeljena z načrtom njegove poklicne poti. To pa pomeni, da je treba brezposelne motivirati za samoangažiranost pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve. Program, ki omogoča posamezniku oceno lastnih zmožnosti in pripravo za predstavitev delodajalcu, je delavnica Poti do dela in zaposlitve. Osnovni cilj delavnice je motiviranje udeležencev za lastno reševanje problema dela in zaposlitve. Dejstvo je namreč, da posamezniki prepogosto mislijo, da bi moral za njihove probleme poskrbeti nekdo drug, ne sprejmejo pa lastne odgovorno­ sti za reševanje problemov. Mnogim brezposelnim se zdi, da so v breziz­ hodnem položaju. Dokazati jim je treba, da to ne drži, da si brezizhodnost le domišljajo, in da je brezposelnost pravzaprav lahko preizkušnja, ki vodi v novo kvalitetnejše obdobje posameznikovega življenja in dela.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

01.12.1996

Kako citirati

Lužar, D. (1996). Ali naj moj problem brezposelnosti rešujejo drugi?. Andragoška Spoznanja, 2(4), 32–34. https://doi.org/10.4312/as.2.4.32-34

Številka

Rubrike

Članki