Mentorstvo kot pot učenja in osebnega razvoja

Avtorji

  • Renata Kranjčec Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

DOI:

https://doi.org/10.4312/as.11.1.46-55

Ključne besede:

mentorstvo, usposabljanje, kariera, kompetence

Povzetek

Mentorstvo, kot diadicni odnos med manj in bolj izkuseno osebo, kjer prva pomaga drugi pri razvoju, ima karierne in psihosocialne funkcije. Mentorski odnos po Kramovi (1998) omogoca razvoj spretnosti in kompetenc ter samospostovanja. Mentorstvo ima za kandidata objektivne karierne ucinke, kot sta napredovanje in placa, ter subjektivne karierne ucinke, kot so zadovoljstvo s kariero, pripadnost karieri, zadovoljstvo z delom in namere po menjavi slu f.be. U godnosti mentorskega odnosa so odvisne tudi od stopnje formaliziranosti tega odnosa in spola udelezencev v mentorskem odnosu, tj. mentorja in kandidata.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

01.12.2005

Kako citirati

Kranjčec, R. (2005). Mentorstvo kot pot učenja in osebnega razvoja. Andragoška Spoznanja, 11(1), 46–55. https://doi.org/10.4312/as.11.1.46-55

Številka

Rubrike

Članki