VABILO K ODDAJI PRISPEVKOV: Neenaki režimi mobilnosti in radikalno izobraževanje odraslih v času neoliberalizma

20.10.2021

Gostujoči urednici: Barbara Samaluk (Univerza v Ljubljani) in Sarah Kunz (University of Bristol)

Rok za povzetke: 10. januar 2022

Rok za končne prispevke: 11. april 2022

Izdaja številke: Oktober 2022

Namen te posebne številke je zbrati prispevke, ki se osredotočajo na obstoječe in nastajajoče prostore radikalnega izobraževanja odraslih in kritično raziskujejo neenake režime mobilnosti in se zavzemajo za (samo)opolnomočanje in (samo)organiziranje prekarnih migrantov (delavcev) in povezanih družbenih skupin. Današnja neoliberalna globalizacija spodbuja hipermobilnost kapitala, storitev, produktov in informacij. Medtem pa je dostop ljudi do mobilnosti zaznamovan s povečano politizacijo in nadzorom in vedno bolj rezerviran zgolj za peščico privilegiranih skupin. Medtem ko se ti procesi zanašajo na nova orodja in tehnologije, pa neoliberalna globalizacija zgolj nadaljuje zgodovinski kapitalistični nagon po konstantni akumulaciji, ki se je vedno udejanjala tudi s pomočjo neenakih režimov (ne)mobilnosti, ki so omogočali peščico in odvzemali pravice mnogim  (Glick Schiller & Salazar, 2013). Širjenje imperijev, kolonializem in prisilni delovni režimi, ki so omogočili ekonomije novega sveta in poganjali evropsko industrializacijo, so se zanašali na povezane (ne)mobilnosti, ki so zajemale tako svobodno gibanje imperialnih osvajalcev, kot prisilno mobilnost zasužnjenih in pogodbenih delavcev. Tudi po politični dekolonizaciji, se je razvoj kompromisa države blaginje na globalnem Severu po 2. svetovni vojni spet zanašal na neenako mobilnost bivših kolonialnih subjektov in drugih priseljencev v Evro-Ameriko, ki so tako pomagali graditi nastajajoče države blaginje in prispevali k družbeni reprodukciji (de Haas idr. 2020). Medtem pa so paradigme mednarodnega poslovanja in razvoja nadaljevale s spodbujanjem privilegirane globalne mobilnosti državljanov iz globalnega Severa (Kunz 2020). Vseskozi pa takšni neenaki režimi mobilnosti, niso bili doseženi zgolj s pomočjo prisile, temveč tudi preko ideologij rasne in razredne superiornosti in s pomočjo (neo)kolonialnega izobraževanja. Naslavljanje materialnih in simbolnih neenakosti torej zahteva razkrivanje njihovega pogosto prikritega institucionalnega in navidezno naravnega ideološkega delovanja. S tem namenom se je krtitična/radikalna pedagogika in izobraževanje odraslih, ki so jo razvijali Paulo Freire, ki bi letos praznoval 100. rojstni dan, in drugi  marksistični, antikolonialni in učenjaki/aktivisti socialne pravičnosti, zavzemala za ozaveščanje in opolnomočanje zatiranih skupin (Kump 2012; Freire 1970/1963; McLaren 2021; Harms Smith 2019).

Danes je pomen te zgodovine velikokrat zakrit z neoliberalno hegemonijo prostega trga, individualizma in navidezne meritokracije. To vključuje tudi neo-kolonialne tendence, ki jih je moč zaznati pri širjenju neoliberalne tržne logike na vedno več krajev in  področij družbenega življenja z namenom upravičevanja privatizacije, krčenja države blaginje in sredstev javnega življenja in pospešenega poblagovljanja izobraževanja, mobilnosti in pripadnosti (Harvey 2005, Stenning et al. 2010, Samaluk 2016b; Sassen 2015). Neoliberalna globalizacija torej nadaljuje z manipulacijo mobilnosti prekarne mednarodne (rezervne armade) delovne sile glede na ekonomske in politične potrebe kapitala, držav in vedno bolj razvejane transnacionalne »migracijske industrije« in njenih posredniških storitev (Lindquist, Xiang, & Yeoh 2012; Samaluk 2016; Van den Broek at al. 2016). V nasprotju s to manipulacijo mobilnosti delavstva, pa razvijajoče se institucije »ekonomskega državljanstva« (Sassen 2015: 38-44) multinacionalkam in drugim ekonomskim akterjem omogočajo, da izkoriščajo neposredne tuje naložbe, programe strukturnega prilagajanja,  ukrepe za reševanje in trgovinske sporazume za (de)regulacijo nacionalnih ekonomij in krčenje delavskih in državljanskih pravic (Federici 2012). Prav tako prehod od socialnega k pogodbenemu državljanstvu (Somers 2008) spodbuja tudi hitro rastočo industrijo z državljanstvi, ki ustvarja nakupne mobilnostne kanale in nove zakonske obvode za globalno bogate (Shachar 2018, Džankić 2019). Vse te stvari nakazujejo na neoliberalno »pogodbeno moralnost«, ki obuja stare rasizme, nacionalizme, seksizme in razredne neenakosti za ustvarjanje (ne)zaslužnih državljanov in (ne)sprejemljivih migrantov (Balibar&Wallerstein 1991). Rezultati tega so poostrene migracijske politike za globalno revne (Anderson 2013, 2016); pa tudi negativne socio-ekonomske posledice za nemobilne populacije po celem svetu, kot je porast prekarnosti in deregulacija delovnih pogojev, ki posledično  stimulirajo tudi pol-/ne-prostovoljno izseljevanje (Samaluk 2020; 2016a). Ti neoliberalni časi torej kličejo k radikalni pedagogiki/izobraževanju odraslih, ki ponuja koncepte in metode za demaskiranje neoliberalne hegemonije (Macrine et al. 2009; Kump 2012) in lahko tako preseže tudi metodološki naconalizem, individualizem in zgodovinsko amnezijo, ki jo omogoča. Skladno s tradicijo radikalne pedagogike/izobraževanja odraslih ta posebna številka raziskuje procese  izobraževanja in ozaveščanja, na primer, s pomočjo kritičnega dialoga in dialektične analize vsakdanjih izkušenj (Freire 1970/1963, Macrine et al. 2009). Še posebej vabimo prispevke, ki razrivajo te procese med prekarnimi migranti (delavci) in povezanimi družbenimi skupinami ter metode, konceptualne okvirje in pristope za razkrivanje in ukrepanje zoper neenakosti, ki jih te skupine doživljajo.

Medtem ko so migranti zgodovinsko igrali pomembno, vendar spregledano, vlogo znotraj družbenih gibanj in radikalnega izobraževanja odraslih, pa je trenutni politični in socio-ekonomski kontekst zaznamovan z izjemno mobilizacijo raznolikih migrantskih in prekarnih populacij, ki so dostikrat izključene iz formalnega trga dela in širše skupnosti (Grayson 2014, Holst 2018). Te prekarne populacija razvijajo nove zahteve in bolj inkluzivno radikalno izobraževanje skozi horizontalne, participativne, enakopravne, neposredno demokratske oblike delovanja in mobilizacije, ki stimulirajo tudi nove prostorske in organizacijske forme (Holst 2018, Kump 2012). Takšne iniciative lahko tudi presežejo tradicionalno konceptualno razlikovanje med »starimi« razredno usmerjenimi in »novejšimi« identitetno usmerjenimi gibanji (Holst 2018). Takšna so na primer urbana in transnacionalno povezana solidarnostna gibanja, ki so vzniknila kot odgovor na poostrene mejne režime in krizo evropske begunske politike, novi neodvisni sindikati in druge (samo)organizacijske skupine, ki so osredotočene na vzajemno učenje in grajenje »skupnosti upora« ter so so-organizirane s strani migrantov in drugih prekarnih družbenih skupin in delavcev (Grayson 2014; Pero 2019; Samaluk 2017, 2020; Hansen & Zechner, 2017; Christoph and Kron 2019; Pistotnik, Čebron, & Kozinc, 2016). Kljub temu, pa še vedno vemo premalo o takšnih migracijsko naravnanih prostorih radikalnega izobraževanja odraslih, ki danes predstavljajo eno pomembno protiutež neoliberalnim projektom in ponovno oživljenim desničarskim gibanjem.

Ta posebna števila vabi prispevke, ki raziskujejo obstoječe in nastajajoče prostore radikalnega izobraževanja odraslih in znotraj njih procese (samo)ozaveščanja in (samo)organiziranja na različnih globalnih in lokalnih ravneh.  Vabimo teoretske, metodološke in empirične prispevke ter knjižne recenzije. Poleg tradicionalnih znanstvenih člankov, vabimo tudi strokovne članke, intervjuje in druge oblike razrivanja terenskih pogledov in izkušenj. K sodelovanju vabimo raziskovalce vseh akademskih disciplin ter ob tem še posebej spodbujamo prispevke iz globalnega Juga in periferij globalnega Severa, ter prispevke doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere. Prav tako še posebej vabimo prispevke migrantov (delavcev) in povezanih družbenih skupin ter aktivistov, ki so vključeni v njihov boj.

 

Smernice za avtorje

Če imate kakršnakoli vprašanja, se prosim obrnite na gostujoči urednici: Barbara Samaluk (Barbara.Samaluk@ff.uni-lj.si) in Sarah Kunz (sarah.kunz@bristol.ac.uk).

 

Literatura in viri

Anderson, B. (2013). Us and them?: The dangerous politics of immigration control: OUP Oxford.

Anderson, B (2016). ‘Against Fantasy Citizenship: The Politics of Migration and Austerity’. Renewal : A Journal of Labour Politics 24(1), 53–62.

Balibar, E. & Wallerstein, I. (1991). Race, Nation, Class - Ambiguous Identities. London, Verso.

Christoph, W. and Kron, S. (2019) Solidarity cities in Europe - Charity or pathways to citizenship: a new urban policy approach. Rosa-Luxemburg-Stiftung: https://www.rosalux.de/fileadmin/rls_uploads/pdfs/ sonst_publikationen/Broschur_SolidarischeStaedte_engl_web.pdf

Džankić, J. (2019) The Global Market for Investor Citizenship. Palgrave Macmillan.

De Haas, H., Castles, S. and Miller, M. J. (2020). The age of migration. London: Guilford Press.

Federici, S. (2012) Revolution at Point Zero: Housework, Reproduction, and Feminist Struggle, PM Press: Oakland.

Glick Schiller, N., & Salazar, N. B. (2013). Regimes of mobility across the globe. Journal of Ethnic and Migration Studies, 39(2), 183-200.

Grayson, J. (2014). Migration and adult education: social movement learning and resistance in the UK. European journal for Research on the Education and Learning of Adults, 5(2), 177-194.

Hansen, B., & Zechner, M. (2017). Intersecting Mobilities. Declassing and Migration from the Viewpoint of Organising within and against Precarity. movements. Journal, 3(1)

Harvey, D (2005) A brief history of neoliberalism. Oxford: Oxford University Press.

Harms Smith, L. 2019. Epistemic decoloniality as a pedagogical movement: a turn to anticolonial theorists such as Fanon, Biko and Freire. In Kleibl, T., Lutz, R., Noyoo, N., Bunk, B., Dittmann, A. and Seepamore, B. (eds.) The Routledge handbook of postcolonial social work. Abingdon: Routledge [online], chapter 9, pages 113-126. A

Holst, J. D. (2018). From radical adult education to social movement learning. In The Palgrave international handbook on adult and lifelong education and learning (pp. 75-92): Springer.

Kump, S. (2012) Družbena gibanja – prostori radikalnega izobraževanja odraslih. Sodobna pedagogika, 18–38.

Kunz, S. (2020) A Business Empire and Its Migrants: Royal Dutch Shell and the Management of Racial Capitalism. Transactions of the Institute of British Geographers 45(2):377–91.

Lange,E. in Baillie Abidi C. (2015). Rethinking Social Justice and Adult Education for Welcoming, Inclusive Communities: Synthesis of Themes. New Directions for Adult and Continuing Education, 146, 99-110.

Lindquist, J., Xiang, B., & Yeoh, B. S. (2012). Opening the black box of migration: Brokers, the organization of transnational mobility and the changing political economy in Asia. Pacific Affairs, 85(1), 7-19.

McLaren, P. (2021) Paulo Freire at 100. available at: https://tribunemag.co.uk/2021/09/paulo-freire-at-100?fbclid=IwAR1tH0C6ML_M5bSHE0aGvA-dvYEUx9tOih7h6fmk6BMjx2Jy9L3b61gMDzQ

Macrine, S., McLaren, P., & Hill, D. (2009). Revolutionizing pedagogy: Education for social justice within and beyond global neo-liberalism. Springer.

Però, D (2019) Indie Unions, Organizing and Labour Renewal: Learning from Precarious Migrant Workers, Work, Employment and Society, 0(00): 1–19.

Pistotnik, S., Čebron, U., & Kozinc, N. (2016). »Ta prostor je postal naš, skupen prostor. To je zame cilj Fronte.« Intervju z aktivistkama in aktivistom Protirasistične fronte brez meja. Časopis za kritiko znanosti, XLIV(264), 99–118.

Samaluk, B. (2016a) Migrant workers' engagement with labour market intermediaries in Europe: symbolic power guiding transnational exchange. Work, employment & society. 2016, vol. 30, issue 3, str. 455-471.

Samaluk, B. (2016b) Migration, consumption and work: A postcolonial perspective on post-socialist migration to the UK, Ephemera, 16(3): 95-118.

Samaluk, B. (2017). Innovative trade union practices addressing growing precarity characterised by rescaled governance and the shrinking welfare state: the case of Slovenia. In M. Bernaciak & M. Kahancová (Eds.), Innovative union practices in Central-Eastern Europe (pp. 197–217). Brussels: European Trade Union Institute.

Samaluk, B. (2020) Integration as a multi-way process: a case study of innovative migrant integration projects in Slovenia. Andragoška spoznanja. 26 (3): 103-120.

Sassen, S. (2015) Losing control? Sovereignity in an age of globalisation. New York: Clumbia University Press.

Shachar, A. (2018) The Marketization of Citizenship in an Age of Restrictionism. Ethics & International Affairs 32(1):3-13

Sommers, M. (2015) Genealogies of Citizenship: markets, statelessness & the right to have rights. Cambridge UP.

Stenning, A., A. Smith, A. Rochovska and D. Swiatek (2010) Domesticating neoliberalism: Spaces of economic practice and social reproduction in post-socialist cities. Oxford: Wiley-Blackwell.

Van den Broek, D., Harvey, W., & Groutsis, D. (2016). Commercial migration intermediaries and the segmentation of