Pomen dejavnega državljanstva in državljanske vzgoje v času migracij in begunske krize v Evropi

Borut Mikulec

Povzetek


V prispevku obravnavamo koncipiranje državljanske vzgoje in dejavnega državljanstva v izobraževanju odraslih v vse bolj raznoliki in pluralni evropski družbi, ki se sooča z množičnim prihodom beguncev in migrantov. V izhodišče razprave postavljamo dva koncepta državljanske vzgoje: »državljanstvo kot status« in »državljanstvo kot prakso«. Pri opredelitvi prvega izhajamo iz Habermasovega pojmovanja demokracije in javne sfere ter pokažemo, da je državljanska vzgoja v integracijskih izobraževalnih programih povezana predvsem s prilagoditvijo prišlekov obstoječemu liberalnodemokratskemu družbenemu redu, torej z njeno socializacijsko funkcijo. V nasprotju s to konceptualizacijo državljanske vzgoje ter opirajoč se na pojmovanje demokracije in političnega, kot sta ga razvila Mouffejeva in Rancière, dokazujemo tezo, da sta državljanska vzgoja in dejavno državljanstvo bistveno povezana s prakticiranjem demokracije, torej z njeno subjektivizacijsko funkcijo, v kateri lahko vsi potencialni člani neke skupnosti, ne glede na njihov status, aktivno participirajo v javni sferi, govorijo kot njeni enakovredni člani ter se tako učijo demokratičnih praks.

Ključne besede


dejavno državljanstvo; državljanska vzgoja; begunska kriza; Evropa; izobraževanje odraslih

Full Text:

PDF


DOI: http://dx.doi.org/10.4312/as.23.1.41-52

Refbacks

  • There are currently no refbacks.


Copyright (c) 2017 Borut Mikulec

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.

Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ISSN (tiskana izdaja): 1318-5160
ISSN (spletna izdaja): 2350-4188