Odnos dijakov in študentov do vseživljenjskega učenja

Marijeta Mašić, Anita Zovko, Tihana Kovačić Samaržija

Povzetek


Članek predstavlja rezultate raziskave, ki je analizirala odnos mladih do vseživljenjskega učenja. Študija je bila izvedena na vzorcu 100 hrvaških univerzitetnih študentov različnih programov ter 100 dijakov srednje šole iz Opatije. Cilj študije je bil pridobiti vpogled v znanje o vseživljenjskem učenju in v odnos udeležencev do njega ter hkrati preveriti, ali pri tem obstajajo razlike med dijaki in študenti. Pri pridobivanju podatkov sta bila uporabljena dva vprašalnika, eden za dijake in drugi za študente. Rezultati so pokazali, da študenti o vseživljenjskem učenju vedo več kot dijaki ter da pri večini udeležencev obstaja zanimanje za nadaljevanje učenja v prihodnosti. Medtem ko več kot polovica dijakov vseživljenjskega učenja ne doživlja kot nujnega, je večina študentov prepričana, da je pomembno za njihovo prihodnost. V zaključku članka so podana priporočila in nakazani možni praktični nastavki raziskave.

Ključne besede


vseživljenjsko učenje; učenci; študentje; vedenje; znanje

Full Text:

PDF (English)


DOI: http://dx.doi.org/10.4312/as.22.4.93-110

Refbacks

  • There are currently no refbacks.


Copyright (c) 2016 Marijeta Mašić, Anita Zovko, Tihana Kovačić Samaržija

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.

Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ISSN (tiskana izdaja): 1318-5160
ISSN (spletna izdaja): 2350-4188